Evropski poslanci o prihodnosti Evrope: varnost, krščanske korenine, Ukrajina in vloga Slovenije

Evropska Unija 13. 05. 2026, 18:44 Alen Salihović

Ob minuljem dnevu Evrope so se po številnih evropskih državah vrstili dogodki, posvečeni miru, povezovanju in sodelovanju med narodi. 9. maj, obletnica Schumanove deklaracije iz leta 1950, ostaja simbol začetkov povezane Evrope po drugi svetovni vojni. V oddaji Pogovor o so o aktualnih evropskih vprašanjih spregovorili evropski poslanci Matej Tonin, Marjan Šarec, Romana Tomc in Milan Zver.

Matej Tonin: Evropa se mora vrniti h koreninam in okrepiti obrambo

Evropski poslanec Matej Tonin iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije je ob dnevu Evrope poudaril, da evropski projekt ni samoumeven. Spomnil je, da je Evropska unija po drugi svetovni vojni prinesla mir in gospodarsko blaginjo.

»Včasih se nam zdijo te stvari samoumevne, ampak niso,« je dejal Tonin.

Evropska obrambna unija kot odgovor na nove grožnje

Tonin je veliko pozornosti namenil vprašanju skupne evropske obrambe. Spomnil je, da je že v 50. letih obstajala zamisel o evropski obrambni skupnosti, vendar je takrat propadla v francoskem parlamentu.

Po njegovih besedah se Evropa danes zaradi ruske agresije na Ukrajino in spremenjenih geopolitičnih razmer znova vrača k razmišljanju o skupni evropski vojski.

»Znova imamo grožnjo z vzhoda. Namesto Stalina imamo tokrat Putina,« je dejal Tonin.

Prepričan je, da 27 ločenih vojsk pomeni preveč razdrobljenosti, neučinkovitosti in stroškov. Zato podpira dolgoročno oblikovanje skupne evropske obrambne unije, čeprav priznava, da ta pot ne bo kratka.

Posebej je opozoril tudi na morebiten umik ameriških vojakov iz Evrope. Po njegovih besedah bi Evropa v tem primeru izgubila pomembne zmogljivosti, od satelitskih podatkov do balistične zaščite.

Leto 2027 kot evropsko leto krščanske dediščine

Tonin je skupaj z nekaterimi evropskimi poslanci Evropsko komisijo pozval, naj leto 2027 razglasi za evropsko leto krščanske dediščine. Po njegovem mnenju se mora Evropa v turbulentnih časih vrniti k svojim koreninam.

»Evropske korenine so krščanske korenine,« je poudaril.

Opozoril je, da so bili tudi ustanovni očetje evropskega povezovanja večinoma verni kristjani in krščanski demokrati. Zato meni, da se Evropa svojih krščanskih temeljev ne sme sramovati.

Preganjani kristjani po svetu

Tonin je spregovoril tudi o preganjanju kristjanov po svetu. Vesel je, da je Evropska komisija imenovala posebno odposlanko za svobodo veroizpovedi, nekdanjo irsko komisarko Mairead McGuinness.

Po njegovih besedah ima Evropska unija ekonomske in diplomatske vzvode, s katerimi lahko pritiska na države, kjer prihaja do preganjanja kristjanov.

Opozoril je, da so številke žrtev med kristjani v Afriki in Aziji pogosto primerljive z žrtvami drugih velikih konfliktov, a jim mediji namenjajo bistveno manj pozornosti.

Srečanje s papežem Leonom XIV.

Tonin se je kot član Evropske ljudske stranke udeležil srečanja s papežem Leonom XIV. v Vatikanu. Ob tem je dejal, da je bilo srečanje zanj močno osebno doživetje.

Papež je evropskim politikom po njegovih besedah spregovoril o vlogi kristjanov v politiki in poudaril, da je politika plemenito delo, kadar je namenjena skupnemu dobremu.

»Papež nam je vlil pogum, da je vredno zagovarjati krščanske vrednote tudi takrat, ko je težko,« je dejal Tonin.

O Sloveniji po volitvah

Tonin je komentiral tudi povolilno dogajanje v Sloveniji. Po njegovem mnenju je rezultat volitev razpršen in ne omogoča enostavne sestave vlade. Prepričan je, da je najverjetnejša možnost manjšinska vlada.

Kot eno prvih nalog prihodnje vlade vidi izboljšanje pogojev za gospodarstvo. Ocenil je, da je treba slovenskemu gospodarstvu »dati kisik«, saj od njegove uspešnosti živita tudi socialna država in javne storitve.

Podprl je tudi predlog zakona o pokopu in spominu na žrtve prikritih grobišč ter predlog, da bi 17. maj postal nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Marjan Šarec in Romana Tomc: Evropa mora najprej okrepiti samo sebe

V nadaljevanju sta o položaju Evrope v svetu spregovorila evropska poslanca Marjan Šarec iz skupine Renew in Romana Tomc iz Evropske ljudske stranke.

Šarec: Evropa ni v zavidljivem položaju

Marjan Šarec je ocenil, da Evropska unija trenutno ni v zavidljivem položaju. Po njegovem mnenju je Evropa ena redkih velikih demokratičnih struktur v svetu, medtem ko jo obkrožajo voditelji, ki sprejemajo hitre in pogosto nepredvidljive odločitve.

Opozoril je na vlogo ZDA, Kitajske in Rusije ter dejal, da trenutna svetovna razmerja za Evropo niso ugodna.

»Evropa je ta hip v težkem položaju,« je dejal Šarec.

Tomc: Manj ukvarjanja z drugimi, več z Evropo

Romana Tomc se je strinjala, da Evropa ni v dobrem položaju, vendar je poudarila, da je za to deloma kriva sama.

»Ni vedno dobro samo kriviti druge, kako nam gre slabo,« je dejala.

Po njenem mnenju se mora Evropska unija manj ukvarjati s tem, kaj bodo naredili Trump, Kitajska ali Rusija, in več s svojimi šibkimi točkami. Med ključnimi je omenila energetsko odvisnost, prehransko varnost, varnost potrošnikov in zaščito demokracije.

Različna poudarka pri skupni evropski vojski

Pri vprašanju skupne evropske obrambe sta se Šarec in Tomc strinjala, da mora Evropa okrepiti svoje obrambne sposobnosti, a sta poudarila nekoliko različne vidike.

Šarec meni, da je treba najprej poskrbeti, da ima vsaka država članica dobro usposobljeno, opremljeno in učinkovito vojsko. Šele nato bo lažje oblikovati skupne evropske strukture.

Za primerjavo je uporabil gasilstvo: če je vsako gasilsko društvo dobro usposobljeno, ga je lažje vključiti v širši sistem.

Romana Tomc pa je opozorila, da ni dovolj, če ima vsaka »gasilska enota« svoje naprave, avtomobile in način vodenja. Po njenem mnenju je Evropa premajhna, da bi vsaka država razvijala povsem ločen obrambni sistem.

Zato podpira idejo skupne evropske vojske, vendar v okviru postopnega procesa. Do takrat pa mora Evropa ostati tesno povezana z zvezo NATO.

Ukrajina kot del evropske obrambe

Oba sta poudarila, da vojna v Ukrajini ostaja ena ključnih evropskih varnostnih tem.

Romana Tomc je dejala, da si vsi želijo konca vojne, vendar jasnega odgovora, kako se bo končala, trenutno nima nihče. Po njenem mnenju Ukrajina ne brani le sebe, ampak tudi Evropo.

Šarec je opozoril, da Putin z zanikanjem pravice nekaterih držav do obstoja odpira nevarna vprašanja tudi za države, kot je Slovenija, ki so bile nekoč del večjih državnih tvorb.

Oba sta poudarila, da vojna prinaša ogromno človeško, gospodarsko in demografsko škodo.

Zeleni prehod: potreben, a ne na silo

V pogovoru sta se dotaknila tudi zelenega prehoda. Šarec je opozoril, da bo Evropa še nekaj časa odvisna od fosilnih goriv, zato je treba biti pri prehodu realen. Posebej je omenil težave z električnim omrežjem in opozoril, da se prihodnost prometa morda ne bo opirala samo na elektriko, ampak tudi na druge tehnologije, denimo vodik.

Romana Tomc je bila kritična do načina, kako je Evropska komisija poskušala uveljaviti zeleni prehod. Po njenem mnenju je bil prehiter, preveč vsiljen in premalo prilagojen razlikam med državami članicami.

»Ljudje si želijo čistejšega okolja, vendar nastane problem, če jim nekdo iz Bruslja ukaže, kako in do kdaj morajo to narediti,« je dejala.

Milan Zver: Evropa mora ohraniti veto in okrepiti obrambo

V zadnjem delu oddaje je spregovoril evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Milan Zver.

Ruska grožnja in baltske države

Zver je opozoril, da nevarnost ruskega pritiska na baltske države še ni izginila. Po njegovih besedah so bile njihove obrambne zmogljivosti pred leti zelo šibke, danes pa so se močno okrepile.

Posebej je omenil Finsko, ki ima po njegovem mnenju eno najbolje pripravljenih vojsk, ter Poljsko, ki se prav tako hitro vojaško krepi.

NATO bi bil ob napadu na članico na veliki preizkušnji

Na vprašanje, kaj bi pomenil morebiten hibridni, dronski ali drug napad na članico NATO, je Zver odgovoril, da bi bilo zavezništvo na veliki preizkušnji.

Opozoril je, da ni samoumevno, kako bi se odzvale vse članice, zlasti če bi šlo za politično občutljivo situacijo. Po njegovem mnenju mora imeti Evropa zato tudi rezervni načrt.

Evropa potrebuje plan B

Zver meni, da se Evropa vse bolj približuje skupni obrambi. Po njegovih besedah zametki evropskih večnacionalnih vojaških struktur že obstajajo, zlasti v baltskih državah.

Poudaril je, da ima Evropa nekaj zelo močnih vojsk, med njimi francosko, grško, špansko, britansko in vse močnejšo nemško vojsko. Prav zato verjame, da bi se Evropa v primeru nevarnosti lahko branila, čeprav bi bilo še vedno najbolje, da ostane trdno povezana z NATO.

Kritičen do evropske nemoči pri Iranu

Zver je bil kritičen tudi do evropske politike do Irana. Po njegovem mnenju je Evropa v preteklosti naredila napako, ker je omogočila sprostitev velikih finančnih sredstev, kar je po njegovem okrepilo iranski režim, tudi vojaško industrijo.

Opozoril je, da Iran razpolaga z balističnimi raketami dolgega dosega in da nobena evropska država ne more povsem spregledati te nevarnosti.

Evropska unija je šibkejša kot pred leti

Zver je ocenil, da je bila Evropska unija leta 2009, ko je prvič prišel v Evropski parlament, močnejša kot danes. Takrat je bila po njegovih besedah gospodarsko in tehnološko bližje ZDA in Kitajski.

Danes pa po njegovem mnenju Unijo bremenijo prevelika regulacija, gospodarsko zaostajanje in notranje napetosti med Brusljem in državami članicami.

Kljub temu je poudaril, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemno pomembno.

»Slovenci nikoli nismo živeli v boljših okvirih,« je dejal Zver in dodal, da Slovenija iz evropskega proračuna prejema pomembna sredstva za investicije.

Proti hitrim spremembam Lizbonske pogodbe

Zver je posebej opozoril na pomen veta za majhne države članice. Po njegovem mnenju je soglasje eno najpomembnejših orodij, ki jih ima majhna država, kot je Slovenija.

Zato nasprotuje hitrim spremembam Lizbonske pogodbe, ki bi lahko omejile vlogo veta. Prepričan je, da bi to delovalo dezintegracijsko in zmanjšalo vpliv manjših držav v Evropski uniji.

Evropa med vrnitvijo h koreninam in nujo po večji moči

Sogovorniki so se strinjali, da je Evropa pred zahtevnimi preizkušnjami. V ospredju so varnost, vojna v Ukrajini, odnosi z ZDA, Rusijo, Kitajsko in Iranom, pa tudi vprašanje evropske identitete, krščanskih korenin, zelenega prehoda in prihodnje obrambe.

Matej Tonin je poudaril pomen krščanske dediščine in skupne evropske vojske. Marjan Šarec in Romana Tomc sta izpostavila potrebo, da Evropa najprej okrepi lastne zmogljivosti in varnost. Milan Zver pa je opozoril, da mora Evropa ostati povezana, vendar ne na račun manjših držav in njihove pravice do veta.