Koalicijske partnerice brez Resnice

Slovenija 05. 05. 2026, 15:04 Tanja Dominko Marcel Krek

Državni zbor se je na današnji (torek, 5. maja) izredni seji – ta je trajala vsega pet minut – seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja. Jutri (v sredo, 6. maja) bo tako stekel 14-dnevni drugi krog, v katerem bo najverjetnejši kandidat predsednik SDS Janez Janša. Ta je potrdil, da so izhodišča za koalicijsko pogodbo uskladili z Demokrati in trojčkom NSi – SLS – Fokus.

Naslednji koraki

Predsednik SDS Janez Janša je bil v izjavi za medije kratek, a jasen. Prva faza procesa sestavljanja koalicije je spodbudna. Po njegovih besedah je bila namenjena temu, da so ugotovili, ali so stranke morebitne koalicije programsko kompatibilne. In to je bil "lažji del posla".

Druga faza je usklajevanje konkretnih vsebin koalicijske pogodbe. "Običajno je to najbolj zahteven del. Računamo, da za to potrebujemo najmanj teden dni," je poudaril in nadaljeval,: "če bomo uspešni, potem čaka odločanje na organih strank in če bodo te odločitve pozitivne, steče naslednja faza." To pa je že usklajevanje reseorjev. "Šele nato sledi faza, ko koalicija predlaga konkretne kandidate, najprej za predsednika vlade, potem celotno vlado v državnem zboru," je opisal nadaljnje korake.

Da je prvi korak narejen, je potrdil tudi predsednik Fokusa Marko Lotrič. »Danes smo potrdili sprejem preambule koalicijske pogodbe, to je memorandum, ki na kratko povzema ključne zadeve, za katere se bomo v naslednjih, upam, štirih letih največ ukvarjali.«

SDS je sicer na svoji spletni strani objavila tudi 20-točkovna izhodišča naslednje vladne koalicije pod njenim vodstvom. Temeljne vsebinske prioritete - kot povzema že prva točka - so razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji ter organiziranemu kriminalu, decentralizacija in debirokratizacija. Cilj uresničevanja teh prioritet je oblikovanje Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega, so zapisali.

Kaj bo z Resni.co?

Na vprašanje, kako je z Resni.co, je Janša odgovoril, da ostaja v opoziciji. Ker je za izvolitev mandatarja potrebna absolutna večina v DZ, pa Janša pravi, da "za tisti del, kjer pač potrebujemo te glasove, računamo, da se bomo uskladili do zadostne stopnje".

Skratka, obeta se manjšinska vlada z nekakšnim projektnim sodelovanjem, kar v izjavi za ORF ugotavlja tudi politolog dr. Miro Haček. »Na ta način bi nastala formalno sicer neka manjšinska vlada, ki bi imela podporo 43 poslancev in dveh poslancev manjšin, ki pa bi jo podpirala še stranka Resni.ca, ki ima pet poslancev, torej bi taka koalicija imela podporo 50 poslancev v državnem zboru.«

A v Svobodi jim scenarij nikakor ni všeč, Resni.co bi radi na vsak način spravili pod svojo oblast. "Opozicija ne podpira mandatarja, opozicija ne prispeva glasov. Če so del opozicije, morajo seveda vrniti mesto predsednika državnega zbora. Mislim, da so stvari jasne, razumljive. Slepomišenja, sprenevedanja, prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj," je bil odločen vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. A Janša pravi, da tega pravila glede vodenja državnega zbora ni.

Ni še čas za imena!

Skratka, do izvolitve vlade bo preteklo še nekaj vode, vsekakor pa je medijsko poročanje o ministrskih imenih mnogo preuranjeno, na kar je opozorila tudi dr. Ignacija Fridl Jarc, ki so jo nekateri že določili kot ministrico za kulturo. Sama si želi, da se "ne govori najprej o ministrih, imenih, kako se bodo delili stolčki, ampak da se najprej uskladi vsebina, temeljne programske točke te vlade, temeljni razvojni načrti," je dejala v oddaji Spoznanje več, predsodek manj.

Dr. Bernard Nežmah pa opozarja, da so časi zahtevni, saj je aktualna vlada podelila veliko dragih bonbončkov. »Golobovi so dajali vse mogoče bonbončke in zdaj bo prišel čas plačila in v tem smislu je vsakršna nova vlada v izjemno neugodnem položaju.«