Pogovor z guvernerjem Banke Slovenije dr. Primožem Dolencem

Slovenija 02. 04. 2026, 08:18 Andrej Šinko

Slovenski bančni sistem je stabilen in pripravljen na morebitno krizo, ki bi lahko sledila stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu, zagotavlja guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc. Ta napoveduje tudi odziv Sveta Evropske centralne banke, če bi se inflacija okrepila in odstopala od srednjeročnega cilja dveh odstotkov.

Gospodarske razmere za zdaj ostajajo stabilne, zadnja napoved UMAR-ja iz marca kaže na dve odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se glede na trenutno napoved nadaljevala tudi v letih 2027 in 2028. V primeru zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu in trajanja krize, pa bo vpliv na gospodarstvo večji, kar bi pomenilo popravljanje napovedi gospodarskih rasti navzdol.

Guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc sicer pravi, da so razmere v Sloveniji in evrskem območju boljše kot pred začetkom vojne v Ukrajini. Zaradi energetske krize so v prvi fazi bolj na udaru sektorji, ki so neposredno vezani na cene energentov. V nadaljevanju pa se bo po besedah Dolenca vpliv čutil tudi na drugih področjih.

»V storitvah, proizvodnji, predelovalnih dejavnostih in drugje ... Vse se bo nekako zlilo v podoben trend, seveda pa bodo nekateri sektorji gospodarstva bolj na udaru, drugi manj.« Razmere bodo sicer po njegovih besedah odvisne od trajanja krize.

Čeprav obstajajo napovedi, da naj bi se konflikt hitro končal, pretekli dogodki kažejo, da so zaostrene razmere v podobnih primerih trajale daljše obdobje, prav tako ni jasno, kaj bi lahko prinesla morebitna ameriška kopenska operacija v Iranu.

»Vse je odvisno od tega, koliko časa bo trajal konflikt. Če bo relativno kratkoročen, se zna zgoditi, da bo učinek na inflacijo in celotno gospodarsko aktivnost relativno mejhen. Če bo konflikt trajal dlje časa in bo intenzivan v smislu učinka na energente, pa se zna zgoditi, da bo prenos v druge komponente inflacije, na stroške na splošno večji. In posledično bo večji tudi učinek na ekonomsko aktivnost oziroma na gospodarsko rast,« pojasnjuje dr. Dolenc.

V tem primeru bi zaradi inflacije, ki bi odstopala od srednjeročnega cilja dveh odstotkov, najverjetneje bil potreben poseg Sveta Evropske centralne banke, kjer zadeve spremljajo in so na odziv pripravljeni. Prvič se bodo člani sveta sestali že ta mesec, ko bodo imeli na voljo bistveno več podatkov kot na seji v marcu.

»Kakšne so dejanske cene energentov v zadnjih tednih? Vedeli bomo, ali se konflikt v Iranu razrešuje ali se ne. Približno nam bodo tudi jasna inflacijska pričakovanja, ki so zelo pomembna. Imeli bomo tudi anketne podatke o tem, kako podjetja razmišljajo o svoji cenovni politiki in takrat bo spet priložnost za diskusijo,« pravi dr. Dolenc.

V Sloveniji smo marca, glede na podatke Surs-a, beležili 2,5 odstotno inflacijo, na njo pa so pomembno vplivali zlasti dražji energenti in hrana. Občutna podražitev energentov je sicer že vplivala na znižanje napovedi gospodarske rasti v Nemčiji. Ta naj bi letos znašala 0,6 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi bila 0,9 odstotna, napoveduje Ifo v sodelovanju z več drugimi inštituti. Letošnja napoved je tako po izbruhu krize na Bližnjem vzhodu prepolovljena.