dr. Matej Lahovnik | (foto: STA/Tamino Petelinšek)
Vlada je "kajžo" izpraznila že v času debelih krav ...
Slovenija Andrej Šinko
Slovenske javne finance brez ukrepanja niso vzdržne, opozarja Fiskalni svet. Ta v poročilu ugotavlja, da bo ob trenutnih politikah primanjkljaj za približno 3 milijarde evrov višji od slovenskih zavez Bruslju. Omenjenega se že nekaj časa zavedajo tudi na finančnem ministrstvu, saj so se na proračunske porabnike obrnili s pozivom za iskanje rezerv, tudi na področju zdravstva.
Predvolilni čas praviloma prinese večje trošenje države. Pri tem so problem zlasti strukturni izdatki, ki so v preteklem obdobju bili vezani zlasti na plačno reformo. Proračunska poraba se je bistveno povečala tudi na drugih področjih, rast prihodkov pa ni bila skladna s pričakovanji.
»Očitno je po volitvah prišel čas za streznitev, vidimo, da so javne finance dejansko na meji nevzdržnosti, najbolj žalostno in zaskrbljujoče pa je, da Golobova vlada ni ustvarila nobenih finančnih rezerv, ki bi bile podlaga za protikrizne ukrepe in vidimo, da smo pravzaprav že sredi naslednje krize,« meni ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako leta 2028 dosegel 3,5 odstotka BDP, namesto načrtovanega v višini odstotka. Javni dolg pa naj bi bil višji za pet odstotnih točk in se se vrtel okoli 66 odstotkov BDP. Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za blaženje posledic raznih šokov, je tako precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme, opozarjajo v Fiskalnem svetu.
Pri tem pa niso upoštevane negativne posledice morebitne ostrejše energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. »Ravno namen tega, da imaš proračunski presežek v času dobrih let, je, da ko pride kakšna kriza, imaš manevrski prostor za ukrepe. Za to, da takrat povečaš primanjkljaj, ker se povečajo tudi socialni transferji in različne pomoči, tudi podjetjem.«
Lahovnik pri tem dodaja, da zato prihodnjo vlado čakajo veliki izzivi. V primeru presežnega primanjkljaja pa bi naša država padla tudi pod ostrejši nadzor Bruslja. Evropska komisija naj bi v teh dneh predstavila določene ukrepe za soočenje s posledicami energetske krize.
V primeru zaostrovanja razmer bi lahko Evropska komisija dovolila tudi višje primanjkljaje, vendar, kot pojasnjuje Lahovnik, to ne sme biti izgovor za slabo stanje naših javnih financ.
