Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun | (foto: Tamino Petelinšek/STA)
Očitno je, da se je javno finančna pozicija nekoliko poslabšala
Slovenija Andrej Šinko
Zlasti višje cene energentov, stanovanj in komunalnih storitev poganjajo inflacijo, ki je bila pri nas marca na letni ravni 2,5 odstotna. Tako kot v evrskem območju. Precej se je povečal tudi javnofinačni primankljaj, ki je lani v Sloveniji dosegel skoraj 1,75 milijarde evrov. To je 2,5 odstotka BDP oziroma 1,6 odstotne točke več kot leto prej, kažejo podatki Statističnega urada RS.
Parlamentarne volitve so se poznale tudi pri državnem trošenju, ki se je lansko leto bistveno okrepilo. Na drugi strani je rast prihodkov bila nekoliko manjša. Tako je država zabeležila primanjkljaj v višini skoraj 1,75 milijarde evrov. Leto prej je znašal zgolj 594 milijonov evrov.
»Prihodki so lani porasli za 8,1 odstotka, izdatki pa za 11,6 odstotka. Torej, očitno je, da se javno finančna pozicija nekoliko poslabšala. In zaradi tega je Fiskalni svet opozoril v zadnjih ocenah, da obstaja možnost odstopanja od zavez, ki jih je Slovenija dala v srednjeročnem fiskalnem načrtu jeseni 2024,« je pojasnil predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.
Ta na drugi strani opozarja na dobre bonitene ocene države. »To je seveda pozitiven znak tudi za pogoje financiranja, ki jih država dosega na mednarodnih trgih. Je pa potrebno opozoriti, da v primeru poslabšanja situacije lahko pride do spremembe in poslabšanja ocen bonitetnih agencij praktično čez noč. To smo že doživeli desetletje in pol nazaj.«
Kaj čaka prihajajočo vlado?
Javni dolg se je medtem nominalno povečal na 46 milijard 324 milijonov evrov, kar predstavlja 56,7 odstotka BDP. Zaradi negotovosti na energetskih trgih je pod vprašaj postavljena tudi napoved gospodarske rasti. In to bo morala pri prilagoditvi proračunskega načrtovanja upoštevati tudi nova vlada.
Kljub temu Kračun meni, da to ne prinaša strogega varčevanja, ampak vodenje odgovorne javno-finančne politike. »Danih je bilo precej obljub. Politiki lahko obljubljajo, ampak državniki morajo te obljube umestiti v javno-finančni okvir. Ne bi bilo dobro oziroma ne bi bilo odgovorno, če se javno-finančna gibanja izmaknejo iz okvirov, ki so bili postavljeni s proračunskimi načrti.«
Inflacija višja zaradi rasti cen stanovanj, energentov in komunalnih storitev
V Sloveniji smo sicer marca na letni ravni beležili tudi 2,5 odstono inflacijo, kar je pol odstotne točke več kot pred letom dni. Storitve so se glede na podatke Statističnega urada podražile za 3,7 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka. A če pogledamo blago dnevne porabe je bila rast cen kar 2,7 odstotna.
Ta se pričakuje tudi v prihodnje. Če inflacija sicer sprva deluje pozitivno na javne finace se to po določenem času spremeni. »Ko imamo infalcijo po določenem času vpliv na javno-finančne izdatke s časoma preseže vpliv na javnofinančne prihodke,« pojasnjuje Kračun.
K skupni inflaciji marca so na letni ravni največ sicer prispevali dražji energenti, voda in stanovanja, rast omenjenega je bila kar 5,8 odstotna. Pomembno so na njo vplivale tudi podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, rast teh cen je bila 2,8 odstotna. Močno so se podaržile tudi zavarovalne in finančne storitve, za kar 9,5 odstoka, in alkoholne pijače ter tobak, za 5,3 odstotke, a je bil vpliv omenjene skupine dobrin in storitev na skupno inflacijo bil manjši.
Prav tako kot v zdravstvu, kjer so bile storitve dražje za 4 odstoke, in gostinstvu ter hotelirstvu, kjer je bila rast cen nekaj čez 3 odstotna. Na mesečni ravni so zaradi zamenjave sezone na infalcijo močno vplivale podražitve oblačil, rast cen je bila skoraj 9 odstotna, in obutve, ki se je podražila za 3,7 odstotka.
