Papež Leon XIV. v Monaku o Cerkvi kot zagovornici človeka

Papež in Sveti sedež 28. 03. 2026, 14:09 Andrej Šinko

Papež Leon XIV. je danes na drugem mednarodnem apostolskem potovanju, prvem v Evropi. Obiskal je kneževino Monako. Tam ga, kot je za vatikanske medije povedal tamkajšnji nadškof, pričakala majhna, duhovno krhka država, kjer klišé bogastva pogosto prikriva globoko osamljenost in »krizo smisla življenja«. Sveti oče bo imel štiri nagovore, nagovoril je oblasti, katoliško skupnost, mlade in katehumene, popoldne bo sledila sveta maša na stadionu.

Odgovornost bogastva in moč dialoga

V prvem nagovoru ob sprejemu v knežji palači je papež Leon poudaril, da ima Monako kot majhna, a zelo premožna država posebno odgovornost, da svojo materialno blaginjo postavi v službo človečnosti, prava in pravičnosti. Spomnil je na pomen katoliškega socialnega nauka, zlasti v vse bolj sekulariziranih družbah, saj lahko po njegovih besedah ponudi pomembne odgovore na izzive sodobnega sveta.

Papež je pojasnil, da lahko ta mestna državica zaradi svoje lege in zgodovine krepi srečanja, dialog ter socialno prijateljstvo, kar je ključno v času razraščajoče se globalne logike moči, ki poglablja razlike med bogatimi in revnimi. Prebivalce je ob tem pozval, naj se ne prepustijo občutku nemoči, temveč ostanejo trdni v veri.

Poziv k živi in ustvarjalni veri

Podobno sporočilo je namenil tudi tamkajšnji katoliški skupnosti. Papež Leon jo je ob opoldanski molitvi v katedrali Brezmadežnega spočetja pozval k obnovi žive in ustvarjalne vere, ki se zna soočati s sekularizmom, braniti dostojanstvo človeka ter z novim jezikom oznanjati evangelij.

V nagovoru je poudaril, da je Kristus »naš zagovornik pred Očetom«, ki se je dotaknil človeške slabosti in zlomljenosti ter premagal zlo, da bi nas osvobodil. Zato je, kot je dejal, Cerkev poklicana k občestvu, ki ljudi povezuje, zdravi in sprejema brez razlikovanja. Družbena in kulturna raznolikost Monaka pa je po njegovih besedah bogastvo, ki nikoli ne sme postati vir razdeljenosti.

Cerkev kot zagovornica človeka

Sveti oče je izpostavil tudi vlogo Cerkve kot zagovornice vsakega človeka, še posebej pozabljenih in odrinjenih. Vernike je spodbudil, naj z obnovljeno gorečnostjo oznanjajo evangelij življenja, upanja in ljubezni ter branijo človeško dostojanstvo »od spočetja do naravne smrti«. Opozoril je tudi na vplive sekularizma, ki človeka pogosto zvedejo na individualizem in gospodarsko koristnost.

Vernike je povabil, naj ne dovolijo, da bi vera postala rutina. Živa vera je po njegovih besedah vedno preroška ter postavlja vprašanja pravičnosti, solidarnosti in etičnih temeljev družbe. Ob tem je spodbudil k razmisleku, ali današnji gospodarski modeli res služijo dostojanstvu vseh ali pa ostajajo ujeti v logiko dobička.

Srečanje z mladimi in vprašanja vere

Papež se je srečal tudi z mladimi in katehumeni, ki so mu zastavili več vprašanj. Zanimalo jih je, kako ohraniti vero ob dvomih, kako živeti evangelij v sodobnem svetu, izrazili pa so tudi skrb zaradi okoljskih kriz in vojn.

Sveti oče je poudaril, da resnično upanje raste iz odnosa s Kristusom, saj je »ljubezen tista, ki daje stabilnost življenju« – tako Božja kot medčloveška. Ob dvomih je izpostavil pomen tišine in molitve ter lepoto pristnih človeških srečanj. Na koncu je mlade pozval, naj se ne bojijo darovati sebe Gospodu in drugim, saj se prav v tem skriva trajno veselje in globlji smisel življenja.