Politolog Haček po volitvah: Nič ni povsem nemogoče

Slovenija 25. 03. 2026, 12:25 Marcel Krek

Rezultati nedeljskih državnozborskih volitev so slovensko politično krajino postavili pred zahtevno uganko. Dosedanja koalicija pod vodstvom Roberta Goloba je izgubila večino, glasovanje pa so karte premešalo do te mere, da sestavljanje vlade zahteva prestopanje tradicionalnih ideoloških bregov. O politični matematiki smo se pogovarjali s politologom z ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Mirom Hačkom.

Slovenija se je po zaprtju volišč prebudila v novo politično realnost. Čeprav se na prvi pogled zdi, da relativna zmagovalka Gibanje Svoboda še vedno drži škarje in platno v svojih rokah, številke v državnem zboru rišejo drugačno sliko. Dosedanji trojček Svoboda, SD in Levica po novem razpolaga le še s 40 glasovi, kar je krepko pod magično mejo 46, potrebno za izvolitev predsednika vlade in mirno vladanje.

Aktualni premier Robert Golob je sicer že začel s poskusi sestavljanja nove koalicije, a pot do cilja bo tokrat vse prej kot lahka. Kot v pogovoru za Radio Ognjišče izpostavlja politolog dr. Miro Haček, bo tokrat nujno "prestopanje sredine", kar pa s seboj prinaša vrsto pogojev, ki bi lahko celo spodnesli trenutne voditelje največjih strank kot mogoče mandatarje.

Iskanje manjkajočih glasov: Logarjevi Demokrati kot "jeziček na tehtnici"?

Kot najverjetnejša pot do nove vlade se na prvi pogled kaže vključitev novonastale stranke Demokrati. Anžeta Logarja, ki s šestimi poslanci predstavlja ravno tisto razliko, ki bi levo-sredinski trojček popeljala čez prag večine. Vendar pa dr. Haček tukaj opozarja na resno oviro – predvolilne obljube. Logar je namreč kategorično zavračal vlogo "jezička na tehtnici" v vladi, ki bi jo vodil bodisi Janez Janša bodisi Robert Golob.

"V kolikor ne bodo 'požrli besede', vstop v takšno koalicijo ne pride v poštev," pojasnjuje Haček. Logarjeva zahteva je jasna: vstop v vlado le v primeru mešane, sredinske koalicije, kjer bi bilo razmerje moči uravnoteženo (npr. dve stranki z leve in dve z desne). Takšen scenarij pa bi po mnenju politologa nujno pomenil slovo Levice, ki se v takšni konstelaciji zdi "preveč skrajna možnost" in bi ovirala povezovanje s sredino.

Cena za sodelovanje: Sestop Roberta Goloba?

Če bi prišlo do oblikovanja t. i. "liberalno-sredinskega četverčka" (Svoboda, SD na eni ter Demokrati in trojček NSi-SLS-Fokus na drugi strani), bi desno-sredinski tabor postavil izjemno trde pogoje. Prvi in verjetno najtežje prebavljiv za Gibanje Svoboda je umik Roberta Goloba z mesta predsednika vlade, meni Haček.

"Vlade v tem primeru ne more voditi g. Golob, ki je obremenjen z ugotovitvami KPK in drugimi zadevami iz preteklega mandata," je jasen Haček. Kot možna naslednika, ki bi bila sprejemljiva za širši krog partnerjev, se že omenjata podpredsednik vlade Matej Arčon in finančni minister Klemen Boštjančič. Takšna kadrovska rošada bi Svobodi omogočila ohranitev oblasti, hkrati pa bi demokratom in NSi omogočila vstop v vlado brez izgube obraza pred lastnimi volivci.

Čeprav ima leva sredina trenutno prednost pri sestavljanju vlade, Haček ne izključuje popolnoma možnosti desno-sredinske koalicije, a opozarja na identično težavo, kot jo ima Robert Golob. Tudi na desni bi bila takšna vlada verjetno mogoča le pod pogojem, da se predsednik največje stranke (SDS) Janez Janša ne bi videl na položaju premierja. "To pa si je morda še malce težje predstavljati kot na levi sredini, a nič ni nemogoče," dodaja politolog.

Fenomen Resni.ce: Udobje opozicijskih klopi

Posebno poglavje teh volitev je stranka Resni.ca pod vodstvom Zorana Stevanovića. Kljub temu, da bi njihovi glasovi teoretično lahko pomagali pri sestavi vlade, Haček meni, da je njihov vstop v koalicijo bolj malo verjeten. Resni.ca namreč deluje kot suverenistična stranka, ki živi od zavračanja celotne obstoječe politične elite, tako leve kot desne.

"To je eden najbolj udobnih načinov bivanja v parlamentu," pravi Haček. "Ne tvegaš veliko, se počasi izgrajuješ in krepiš, hkrati pa lahko občasno podpreš kakšen vladni projekt, ki je v tvojem interesu." Za stranko, ki želi preživeti več kot en mandat, je dolgotrajno bivanje v opoziciji s priložnostnim "trgovanjem" z glasovi pogosto bolj donosno kot prevzemanje neposredne odgovornosti za vodenje države. Kot primer v preteklosti Haček omeni Slovensko nacionalno stranko (SNS) Zmaga Jelinčiča in stranke Levica, ko se je ta še uveljavljala kot parlamentarna stranka.

Predčasne volitve: Strah pred izgubo sedežev

Mnogi se sprašujejo, ali bi neuspeh pri sestavljanju koalicije lahko privedel do hitrih predčasnih volitev. Dr. Haček je tukaj skeptičen. Razlog je pragmatičen – osebni interesi novoizvoljenih poslancev. Številni se zavedajo, da bi bila njihova ponovna izvolitev v primeru takojšnjih novih volitev minimalna ali celo nemogoča. Zato bodo v drugem ali tretjem krogu glasovanja o mandatarju verjetno raje podprli "tretjega človeka", kot pa tvegali svojo poslansko funkcijo.

Časovnica: Dolga pot do nove ministrske ekipe

Če smo leta 2022 vlado dobili v rekordnem času, nas letos čaka precej daljše obdobje negotovosti. Ustanovna seja državnega zbora je predvidena okoli 10. aprila, nato pa bodo začeli teči ustavni roki. Ker predsednica republike Nataša Pirc Musar vztraja, da bo mandat podelila le nekomu, ki ji bo prinesel 46 overjenih podpisov, se zna zgoditi, da prvi krog sploh ne bo uspešen.

"Po mojem mnenju vlade ne bomo videli kaj dosti prej kot konec maja ali celo v juniju," zaključuje dr. Haček. Pred Slovenijo so torej tedni, morda meseci intenzivnih pogajanj v zakulisju, kjer bodo glavno besedo imeli (gnili) kompromisi, umiki, zarečen kruh in iskanje skupnega imenovalca v močno razdrobljenem političnem prostoru.