Nejc Krevs | (foto: Jernej Prelac)
Krevs: Trumpova retorika Bližnji vzhod oddaljuje od premirja
Novice Alen Salihović
Teheran se mora brezpogojno predati, sporoča ameriški predsednik Donald Trump teden dni po prvem valu izraelsko-ameriških napadov na Iran. Iranske sile še naprej napadajo Izrael in tudi zalivske zavezniške države, med drugim je bilo tarča letališče v Dubaju. Odprto še vedno ostaja vprašanje, ali bo ta vojna ostala omejenih razsežnosti ali pa bomo priča še eni veliki regionalni krizi. Za komentar dogajanja smo prosili poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.
Ultimat Iranu in manj prostora za diplomacijo
Po Krevsovih besedah prvi poudarek kaže na to, da Washington v tem trenutku ne pušča veliko prostora diplomaciji.
»Trump v tem trenutku ne daje več manevrskega prostora diplomaciji. Zahteva po kapitulaciji teokratskega režima v Iranu je ultimat: predajte se ali pa vas bomo mi prisilili v to,« ocenjuje Krevs.
Takšna retorika po njegovem mnenju nakazuje precej tršo strategijo ZDA do Irana in zmanjšuje možnosti za diplomatsko rešitev konflikta.
Namigi o poseganju v iransko vodstvo
Drugi element, ki po njegovih besedah zbuja dodatno zaskrbljenost, je namig o morebitnem neposrednem poseganju v notranjo politiko Irana.
»Trump omenja celo neposredno vlogo pri imenovanju novega iranskega vodstva, kar nakazuje, da bi se neposredno vmešal v notranjepolitično zaledje režima,« opozarja Krevs.
Takšen pristop bi po njegovem lahko dodatno zaostril razmere in poglobil konflikt.
Zelo vprašljivo je napasti suvereno državo
Čikaški nadškof kardinal Blase Cupich je ob zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu opozoril na nevarnost stopnjevanja vojaških spopadov. V pogovoru za vatikanske medije je poudaril, da se vrata nasilja zelo težko zaprejo, ko so enkrat odprta, zato je po njegovih besedah nujna večja zadržanost. Kardinal je ocenil, da je zelo vprašljivo napasti suvereno državo, če ni neposredne grožnje, ki bi jo bilo treba nevtralizirati. Ob tem je opozoril, da je spoštovanje suverenosti držav eno temeljnih načel mednarodnega reda po drugi svetovni vojni.
Kardinal Cupich je podprl tudi poziv papeža Leona XIV., ki je ob nedeljskem angelusu pozval k ustavitvi spirale nasilja in k odgovornosti vseh strani. Po njegovih besedah je glas papeža pomemben, saj spominja na načela mednarodnega prava, človekovih pravic in diplomacije. Ob tem je kardinal opozoril še na potrebo po preseganju polarizacije v družbi ter po spoštovanju človeškega dostojanstva, zlasti v razpravah o migracijah in političnih sporih v Združenih državah. Po njegovem mnenju zakon in človekove pravice ne smeta biti v nasprotju, ampak morata delovati skupaj.
Vir: www.vaticannews.va/it/chiesa/news/2026-03/cupich-usa-iran-guerra-vangelo-politica-america.html
Možnost kopenske vojne in vloga Kurdov
Kot tretji poudarek Krevs izpostavlja možnost neposrednega vojaškega posredovanja.
»Popolne vojne s kopenskimi enotami, kar Američani radi poimenujejo ‘boots on the ground’ ali vojska na tleh, ni še čisto odpisal.«
Po njegovih besedah naj bi Washington razmišljal tudi o aktiviranju Kurdov, ameriških zaveznikov v regiji. »Uradnih potrditev o tem še ni, prihajajo pa signali iz kurdskega tabora, ki to potrjujejo in zanikajo,« dodaja.
Zapletena mreža zavezništev na Bližnjem vzhodu
Krevs ob tem poudarja, da je Bližnji vzhod izjemno zapleten prostor, kjer so konflikti tesno povezani z mrežo regionalnih zavezništev.
»Danes je jasno dejstvo: Bližnji vzhod je prepleten z mrežo zavezništev in posrednih, spečih konfliktov. Iran ima vpliv v Libanonu, Siriji in Iraku, Izrael pa podporo Združenih držav in več arabskih zaveznikov, zlasti med zalivskimi državami.«
Prav zato se konflikti pogosto širijo tudi na druga območja. »Ko se konflikt odpre na eni fronti, se skoraj vedno razširi še drugam.«
Težka pot do premirja
Krevs opozarja tudi na nevarnost, da retorika iz Washingtona dodatno oddaljuje možnosti za umiritev razmer.
»Bojim se, da nas Washington s svojo retoriko oddaljuje od premirja, da o trajnem miru sploh ne govorim,« pravi.
Po njegovem mnenju ultimat, ki zahteva kapitulacijo iranskega režima, običajno pomeni, da se konflikti ne končajo hitro. »Imamo teokratski režim, ki se ne bo predal in bo raje žrtvoval svoje ljudi, predvsem pa v konflikt potegnil še druge države.«
Iranska vztrajnost in ideologija mučeništva
Pri tem opozarja tudi na zgodovinske in ideološke dejavnike v Iranu.
»Gre za kombinacijo dolgoletne iranske tradicije, ki združuje miselnost perzijske vztrajnosti in islamske doktrine mučeništva – vsaj za zdaj še neobranljiva trdnjava 90-milijonske države,« sklene Krevs.
