Slovenija ima zaloge nafte za več kot tri mesece, prvi ukrepi usmerjeni v uravnavanje cen

Svet 03. 03. 2026, 15:05 Andrej Šinko

Vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na gospodarstvo. Na globalnem trgu so močno zrasle cene zemeljskega plina in nafte, precejšnje težave so nastale tudi v ladijskem in letalskem prometu ter turizmu. Višje cene energentov bi v prihodnje lahko prizadele tudi druge panoge in gospodinjstva.

Vojaški konflikt je za zdaj najbolj vplival na energetski sektor, od katerega so močno odvisni promet, proizvodnja in gospodinjstva. Cena utekočinjenega zemeljskega plina se je na evropskih trgih povečala za več deset odstotkov, nafte pa za do deset.

V Bruslju za zdaj mirijo, da plina ne primanjkuje, podzemna skladišča v članicah Evropske unije naj bi bila približno 30 odstotno zapolnjena. Zaradi tega ne načrtujejo izrednih ukrepov, so pa nanje pripravljeni, kar je danes potrdil tudi minister za energijo Bojan Kumer. »Znotraj Evropske unije na nivoju energetskih in gospodarskih ministrov že poteka komunikacija. Komisija spremlja zadevo in če bo potrebno, je ključno, da se Evropa odziva enotno, tako kot je že pokazala z odzivom v času energetske krize v drugi polovici leta 2022.« Odzvala bi se lahko celo s podobnimi ukrepi kot takrat. 

Zaloge naftnih derivatov in oblikovanje cen

Prvi odziv države, z znižanjem trošarin, bi se sicer lahko zgodil že prihodnji torek, ko se spreminjajo cene pogonskih goriv, a bo na morebitno odločitev potrebno še počakati, saj bo vse odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih dneh.

Višje cene pline bodo sicer najprej udarile gospodarstvo. »Na kratki rok bodo te višje veleprodajne cene vplivale predvsem na večje kupce zemeljskega plina. Predvsem tiste, ki imajo pogodbe določeno mesečno ali četrtletno, z usklajevanjem cene. Medtem, ko če pogledamo manjše podjetja, imajo običajno letne pogodbe, kar pomeni, da na njih te višje cene zemeljskega plina na kratek rok ne vplivajo. Učinek bo na kratek rok manjši tudi za gospodinjstva, saj trgovci z energetiko že nekako za leto naprej zakupijo količine po znanih cenah in cenike prilagajajo nekoliko kasneje,« pojasnjuje glavni analitik na gospodarski zbornici Bojan Ivanc. Kljub temu je srednjeročno pričakovati tudi rast cen za gospodinjstva.

V Sloveniji zalog nafte za več kot tri mesece

V naši državi za zdaj sicer ni pričakovati težav z oskrbo z naftnimi derivati, saj je ta zagotovljena. Za več kot tri mesece je zalog tudi v blagovnih rezervah. »Trenutno so oblikovane zaloge v količini približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar zadošča za približno 103 dni povprečne celotne dnevne porabe vseh uporabnikov v Sloveniji v preteklem letu,« je dejal gospodarski minister Matjaž Han in pojasnil, da sproščanje rezerv ni vezano na nihanje cen, ampak resne motnje v dobavi.

Glavni problem ovirane transportne poti

V zvezi z dobavo energentov je sicer glavni problem onemogočena plovba po Hormuški ožini, preko katere je šlo 20 odstotkov svetovne nafte in tudi toliko vsega utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Večina iz Katarja, ki je začasno ustavil črpanje. Na drugi strani dodatno nevarnost predstavljajo morebitni napadi Irana na črpališča in nahajališča.

Ivanc sicer ocenjuje, da za staro celino največji izziv predstavlja dobava dizelskega goriva za določena manjša gospodarstva v Sredozemlju. »Drugače je Hormuška ožina z vidika dobavljivosti fizičnih derivatov pomembnejša za azijske države, ki so ključen kupec naftnih derivatov iz Bližnjega vzhoda. Evropa je tukaj bolj izpostavljena pri dobavi določnega dela dizelskega goriva, iz Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov, ki sta v zadnjem letu ali dveh povečali dobavo na račun manjše nabave dizelskega goriva iz Rusije.« Prek omenjene ožine gre sicer kar 80 odstotkov nafte v Azijo, tamkajšnje države bodo verjetno te energente iskala drugje, kar bo spet potiskalo cene navzgor.