Nekaj odtenkov prvojunijske diktature

11. 03. 2026, 09:39 Tone Gorjup

Čakanje v vrsti je pogosto priložnost za razmislek o tem in onem. Za opazovanje ljudi. Kako različno vidimo in doživljamo ta čas! Nekaterim se mudi, saj so bili morda od zgodnjega jutra v službi, a tega ne pokažejo. Drugi imajo časa na pretek in se zdi, da so prišli, da bi jim dan hitreje minil. Nekateri iščejo priložnost za klepet. Spet drugi so na videz potrpežljivi, a drugemu niso pripravljeni odstopiti niti sekunde svojega časa. Najdejo se tudi taki, ki se - ne oziraje na vrsto - obnašajo, kot da so sami na svetu.

Nekaj takega sem doživel sredi lanskega leta. Bili smo v trgovini in čakali v vrsti pred blagajno. Nenavadno dolgo smo stali in ker se nismo premaknili, sem postal pozoren na gospo srednjih let. Nekaj drobnih stvari je imela na pultu. Glasno, s pokroviteljskim glasom se je pogovarjala s prodajalko. Ugotovil sem, da je šlo za znižan artikel, a pod določenimi pogoji. Ker je prodajalka vztrajala pri tem, kar je veljalo za vse, jo je gospa začela nadirati, razlagati, kako se ne spozna na delo, ki ga opravlja, naj si poišče sebi primerno službo ... Minute so tekle in večina v vrsti je tiho pritrjevala prodajalki. Nihče pa ni spregovoril. Bolj pozorno sem prisluhnil glasu, ki mi je bil znan. Ko je končno odhajala, z nekaj besedami v gostilniškem žargonu na ustih, sem prepoznal tudi njen obraz. Prestrašena prodajalka si je oddahnila in se posvetila drugim.
Saj res, to je Vesna Vuković, sem pomislil in se spomnil nakazila, ki je pred prejšnjimi volitvami prišlo na račun njenega podjetja s strani Gen-I pod vodstvom Roberta Goloba. Če so jo ljudje v trgovini poznali kot novinarko, kot generalno sekretarko največje vladajoče stranke, pozneje prvo sekretarko vlade, potem vem, zakaj so bili tiho in zakaj ji prodajalka ni upala ugovarjati. So bili trenutki, ko si je nekdo privoščil napačno besedo in že je sledil medijski umor. V vlogi političarke je bila neizprosna. To dokazujejo te dni objavljeni posnetki, ki so preplavili slovensko javnost in razkrivajo, kako si je sedanja oblast oziroma Golobova Svoboda zamislila »osvobajanje« naše družbe. Kako so nekateri uradne ustanove, njene mehanizme in položaje v javnih službah uporabljali za čiščenje janšistov.
Premier Robert Golob je kmalu po 1. juniju 2022 naročil seznam vseh, ki so prevzeli položaje v času prejšnje Janševe vlade ne glede na to, ali je šlo za zamenjave ali za redna imenovanja ob izteku mandatov. Vodilo nove vlade je bilo in ostaja sovraštvo do vsega, kar je povezano z Janezom Janšo. Čiščenje je bilo neizprosno. Primer dogajanja v policiji je javno znan in ga je potrdil tudi premier. Ko so uredili svoje vrste v vladnih resorjih in ministrstvih, so se lotili drugih ustanov. Tudi v prvi nacionalni medijski hiši, ki so jo uredili po zakonu, za katerega še zdaj ni jasno, ali je v skladu z ustavo ali ne, so postavili nov organ upravljanja. Ta je v partijskem duhu enoglasno podprl vse, kar je bilo potrebno za začetek čiščenja. Obglavili so vrh te ustanove, zatem moteče redakcije, pa določene novinarje in novinarke ... Čiščenje je javno potrdil sam Golob. Celo Luka Mesec se je pohvalil, da so »začeli osvobajati medije« z vložitvijo novele zakona o RTV, da ta nikoli več ne bi bila talka politike. Ena od stvari, ki je Golobu zagotovo uspela, je uničenje te javne medijske hiše. Zdaj je v veliki meri le še strankarsko trobilo Svobode.
Čiščenja so sledila tudi drugod, in ko je zmanjkalo janšistov, je to oznako dobil vsak, ki se ni strinjal z njimi. Leteli so direktorji javnih bolnišnic. Če se je zataknilo, so zamenjali svet bolnišnice. Ko v Celju svet v novi sestavi v skladu z dejanskim stanjem podprl starega direktorja, so svet bolnišnice znova očistili tako, da so odslovili tiste, ki so razmišljali s svojo glavo.
Da je glavno vodilo delovanja sedanje vlade sovraštvo in izključevanje, se je pokazalo tudi na nekaterih predvolilnih soočenjih, kjer je Golob, ki je stal zraven Janše, dejal: oni so to in to ... tisti so to naredili. Čeprav je bil tik ob njegovi rami, ni bil sposoben odprtega dialoga, pa čeprav kritičnega. Brezosebno je naslavljal drugega, kot da si resnično želi, da ne bi imel opravka z njim. Tudi stiski rok, ki jih vidimo sem in tja, niso pristni. Na to kaže Golobova obrazna mimika. Enako mimiko uporablja, ko govori o zdravnikih, gospodarstvenikih, obrtnikih in še kom.
Kam vse sega oziroma je segala dolga roka Goloba ter njegovih operativcev in operativk, se razkriva prav te dni. Tudi za področje čiščenja si je premier, kot kažejo posnetki telefonskih prisluhov, našel prvo damo, gospo Vuković. Ne smemo pozabiti niti tega, da ima Golob svojo »vardo«, če smo slikoviti. Omislil si je svoje varnostnike, ki po eni strani delujejo neodvisno od slovenske policije, po drugi pa imajo dostop do najbolj tajnih podatkov v državi. Ta policija ga celo obvešča o tem, kaj kdo piše na spletu. Sam je to povedal.
Pri tem se človek nehote vpraša, kaj je z zadnjimi generacijami operativcev nekdanje UDBE. Ti so danes v najboljših letih. Izučeni so za vse, kar avtoritarna oblast potrebuje, če želi ostati pri koritu. Kdo jih danes vodi, najema, plačuje? Kakšni so njihovi stiki z najrazličnejšimi klani, s tem ali onim podzemljem? In ne nazadnje, koga vse danes snemajo, po čigavem naročilu in za kakšne potrebe? Tudi nekaj takih, ki so imeli v prejšnjem sistemu nadzor nad njimi, je še živih!
Nekdanja UDBA je imela na zalogo nekaj cvetk o vseh pomembnejših funkcionarjih in jih je lahko po potrebi prijazno spomnila, da se partije ne sme izdajati. Zakaj bi bilo danes drugače? So ljudje, ki so ali bodo poskrbeli tudi za Goloba. Čeprav smo navajeni, da pri njem besede oziroma obljube nimajo velike teže, da se zna sprenevedati, ima verjetno na vesti kaj takega, kar ga utegne pokopati. Dokler ima medije, sodstvo, policijo, kolesariat in še koga na svoji strani, je varen. Če se zaveda ali ne, ga spremljajo, snemajo, mu nameščajo pasti. In od njih je odvisna prihodnost prvojunijske diktature, pod katero trenutno živimo. Še nekaj. Po čiščenju, ki ga Golob izvaja že četrto leto, se lahko zgodi, da se mu bo kdo maščeval.