Tone Kajzer | (foto: Nebojsa Tejic/STA)
Kajzer: Svet vstopa v novo geopolitično obdobje, diplomacijo mora podpirati tudi moč
Novice Jernej Dragar Uredništvo Radia Ognjišče
Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so v teh dneh potekala v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času močno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Tone Kajzer poudarja, da je Iran eden najbolj kompleksnih in nepredvidljivih dejavnikov regije, zato hitrega razpleta ni pričakovati. Kljub negotovosti ostaja zmerno optimističen: »Situacija se bo po mojem prepričanju odvila v smeri, ki bo prinesla vsaj nekaj olajšanja tudi za iranske ljudi, ki jim danes ne gre dobro.«
Diplomacija potrebuje tudi moč
Po njegovih besedah trenutna napetost presega zgolj vprašanje jedrskega programa, saj gre za širše geopolitično preoblikovanje sveta. Iran je del širšega bloka avtoritarnih držav, pri čemer pomembno vlogo igra tudi Kitajska kot velik odjemalec energentov in vpliven globalni akter. »Energija je danes praktično številka ena v globalni tekmi,« opozarja Kajzer.
Napotitev ameriških letalonosilk in letal v regijo razume predvsem kot politično sporočilo. »Diplomacija brez realne moči v ozadju je kot glasba brez instrumentov – ne sliši se,« pravi in dodaja, da namen demonstracije sile ni vojna, temveč ustvarjanje pogojev za pogajanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetskih virov in logističnih poti med Azijo in Evropo.
Svet se deli na dva modela
Dogajanje na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so po njegovem delu iste globalne slike. Svet se po njegovem nahaja v prehodnem obdobju, ko se povojni mednarodni red krha in oblikujejo nove ločnice med demokratičnimi in avtoritarnimi sistemi. »Organizacija Združenih narodov je danes žal pogosto le še lupina brez resnične moči vplivanja,« ocenjuje.
Evropa in vojna v Ukrajini
Glede vojne v Ukrajini Tone Kajzer poudarja, da si evropski voditelji mir nedvomno želijo, vendar agresija Rusije neposredno ogroža evropsko varnost. Nadaljnja pomoč Ukrajini je zato tudi signal agresorju, da Evropa ne bo popustila. »Če bi agresija uspela, bi to sprožilo nevaren domino učinek za celotno evropsko varnostno arhitekturo,« opozarja.
Slovenija ni ob strani
Slovenija po njegovem pri tem ne more ostati ob strani. »Nismo otok varnosti, ampak del Evropske unije in Nata, zato moramo delovati verodostojno in odgovorno,« sklene Kajzer.
