dr. Aleš Maver | (foto: p. Ivan Rampre)
Žalostna obletnica
Svet Helena Križnik
V Evropi smo se pred štirimi leti zbudili v novo resničnost - Rusija je začela agresijo nad Ukrajino. Najhujši oborožen spor na stari celini po drugi svetovni vojni, ki je zahteval grozovit človeški davek, tudi med civilisti, še kar traja. Konca ni na vidiku, saj ostajajo nerešena ključna vprašanja. Po več krogih mirovnih pogovorov, pri katerih posredujejo ZDA, je glavna ovira na poti do prenehanja rožljanja z orožjem usoda Donbasa. Moskva si prizadeva za popoln nadzor nad to regijo, kar je Kijev že večkrat zavrnil. Ukrajina medtem želi trdna varnostna zagotovila, ki bi v prihodnje preprečila novo agresijo velike vzhodne sosede.
Ruske sile so naletele na srdit odpor
Da je sprožil posebno vojaško operacijo, je 24. februarja 2022 sporočil ruski predsednik Vladimir Putin, ko je nad sosednjo državo poslal svoje sile. Kljub splošnemu pričakovanju, da bodo hitro napredovale, se to ni zgodilo. Naletele so na srdit odpor, kar je ob žalostni obletnici spomnil ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski. »Ob pogledu na začetek invazije in razmisleku o trenutnih razmerah lahko z vso pravico trdimo: Obranili smo neodvisnost, nismo izgubili državnosti. Ukrajina ne obstaja le na zemljevidu, ampak je tudi igralec v mednarodnih odnosih.«
Ukrajinci so junaško preprečili Putinov uničevalni pohod
Putin ni dosegel svojih ciljev, je Zelenski poudaril v videoposnetku, ki ga je objavil na svojih profilih na družbenih omrežjih. To pomeni, da se vojna ni mogla razširiti, je za naš radio ugotavljal zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. »Še vedno sem namreč prepričan, da je bil pred štirimi leti upravičen strah, da bi v primeru padca Ukrajine ta uničevalni pohod zajel še ostale dele nekdanje Sovjetske zveze v Evropi.«
Ukrajinci so nam to s svojim junaštvom prihranili, čeprav je bilanca, kot je dodal, uničujoča. »Že zdaj lahko govorimo o izgubljenih generacijah, predvsem seveda ukrajinskih fantov in moških. Govorimo o milijonih beguncev, za katere je vprašanje, kdaj in kako se bodo vračali, če se sploh bodo. Posledice te vojne bo torej zlasti Ukrajina seveda občutila verjetno desetletja, saj si komaj predstavljamo, kakšne travme doživljajo vojaki in tudi civilno prebivalstvo ter kako bo potem potekala njihova integracija nazaj v vsakdanje življenje.«
Pot do ustavitve nasilja ne bo hitra
V prizadevanja za ustavitev nasilja je novo dinamiko vnesla vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, a izkazalo se je, da ne bo šlo po hitri poti, je ocenil dr. Maver, ki tudi ne verjame, da bi bilo vojne avtomatsko konec, če bi Ukrajina Rusiji odstopila Doneški bazen. »Morda bi Donald Trump lahko celo prisilil ukrajinske oblasti in predsednika Volodimirja Zelenskega, da pristane na ta ozemeljski kompromis. Seveda bi bili na prvi pogled tudi mi, Evropejci, v svojih foteljih navdušeni nad tem, da bi se končala vojna. Ampak moja napoved je, da bi ruski režim našel vedno nove ovire, ki bi jih postavljal na pot miru iz preprostega razloga, ker se konca vojne boji veliko bolj, kot se ga bojijo Ukrajinci.«
Da bo naredil vse za zagotovitev pravice, je bil v nagovoru rojakom na da jasen Zelenski. V Kijevu ga je obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo na čelu. Prejel je zagotovila o nadaljnji močni podpori sedemindvajseterice, a na srečanju tako imenovane koalicije voljnih na daljavo vseeno poudaril, da se bo moral tudi Bruselj bolj vključiti v pogajanja za prenehanje rožljanja z orožjem. Ob vstopu v peto leto vojne se je sicer Evropski parlament poklonil vsem, ki so žrtvovali življenja za svobodno in demokratično Ukrajino. Na izrednem zasedanju je sprejel resolucijo, v kateri je med drugim potrdil, da je prihodnost te države v veliki družini evropskih narodov.
