Brezdomce spremljajo tudi v času umiranja in odhoda v večnost

Ubogi so deležni duhovnega spremljanja

V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote smo prepoznani predvsem po socialnem delu z najbolj ubogimi v družbi. Pomemben del celostne pomoči brezdomcev pa je tudi duhovna oskrba. Ta je mogoča tudi zato, ker sta predsednik dr. Peter Žakelj in sodelavec društva g. Tilen Prinčič duhovnika lazarista.
Brezdomci so zelo odprti za vprašanja vere in duhovno dimenzijo. Sami pogosto spregovorijo o dobrem in zlu, o svetlobi in temi, ki ju nosijo v sebi. Vedno znova kdo prosi za duhovni pogovor ali spoved. Trenutno se brezdomno dekle pripravlja na prejem zakramentov. Vsako leto obhajamo tudi mašo za pokojne brezdomce in z njimi molimo križev pot. Ubogi so vključeni v pripravo obredov ter prispevajo svoje prošnje in življenjske zgodbe.
Poseben del našega poslanstva je spremljanje ljudi ob smrti. V Vincencijevem domu starejših pri Marijinih sestrah sta rezervirani dve postelji za obolele in onemogle brezdomce. Več smo jih tja nastanili ob koncu življenja, kjer so umrli v lepem in mirnem okolju ob strokovni in duhovni oskrbi.
Že vrsto let poskrbimo tudi za dostojen pokop umrlih brezdomcev. Na ljubljanskih Žalah smo najemniki groba, ki nam ga je odstopila Nadškofija Ljubljana, včasih pa je bil to grob sester karmeličank. Grob smo uredili z novimi ploščami in napisom: »Vincencijevi - Pri tebi Oče smo našli dom, po katerem smo hrepeneli in ga tako zelo iskali.« Do danes smo v grob pokopali sedem brezdomcev. Ob smrti skušamo poiskati svojce in jih obvestimo o slovesu. Pogovori s sorodniki so poseben izziv, saj smrt v njih razkrije veliko bolečine, tudi zamer in nerazumevanja. Zelo dragoceno je, da se svojci pridejo posloviti, ne glede na to, v kakšnih odnosih so bili s pokojnikom. Nekateri pokojnika pokopljejo v družinski grob, drugi tega ne zmorejo ali nimajo možnosti, zato jim pomagamo. Pogosto tudi sami poravnamo stroške pogreba, saj ne želimo, da bi bil pokojnik zgolj raztresen brez slovesa.
V zadnjem času se pogosto in od blizu srečujemo s smrtjo. Nedavno je na stopnišču uršulinske cerkve preminul mladi brezdomec, ki je vsak dan prihajal v dnevni center po pomoč. Pred kratkim smo pokopali 52-letnega moža, ki ga je poznala vsa Ljubljana. V hudi omami substanc je doživel srčni zastoj in se kljub oživljanju ni več zbudil. Duhovnik ga je v bolnišnici mazilil, večkrat smo ga obiskali, nato je po tednu dni umrl. V teh dneh smo pokopali tudi hudo bolnega brezdomca, ki se ni več odzival na naše klice in smo ga žal našli prepozno.
Vsi ti dogodki so tudi za nas težki in boleči, saj smo z marsikaterim brezdomcem prehodili več let poti in smo na nek način njihovi edini »svojci«. A ob vsakem slovesu doživljamo tudi Jezusov »blagor ubogim, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. Res ni težko verjeti, da jih Bog pričakuje odprtih rok in da se bodo pri njem lahko vendarle umirili.
Duhovna oskrba je neločljiv del pomoči brezdomcem. V društvu si prizadevamo, da noben človek ne bi ostal sam, ne v življenju ne ob smrti. Vabljeni, da obiščete grob na Žalah. Po svojih zmožnostih lahko prispevate svoj dar v sklad društva za pokop brezdomcev.

Janja Završnik