Janša: Za spremembe potrebujemo »ustavno večino razuma«

Politika 22. 02. 2026, 11:02 Alen Salihović

Predsednik SDS Janez Janša je v nagovoru na predvolilni konvenciji poudaril, da Slovenija za ključne sistemske spremembe potrebuje »ustavno večino razuma«, s katero bi dopolnili ustavo in zagotovili dolgoročnejšo stabilnost države. Po njegovih besedah cilj ni ideološko spreminjanje ustavne ureditve, temveč uvedba rešitev, ki bi okrepile delovanje demokratičnega sistema in izboljšale položaj državljanov.

Med prioritetami je izpostavil zaščito blaginje davkoplačevalcev, stabilnost gospodarstva ter decentralizacijo države. Pomemben poudarek je namenil tudi stabilizaciji političnega prostora, pri čemer SDS zagovarja uvedbo kombiniranega volilnega sistema. Po njegovem mnenju bi morala ustava dodatno zaščititi starševstvo in svobodo izražanja ter zagotoviti učinkovitejše ustavne instrumente za enakost pred zakonom, vladavino prava in »še posebej pravico do naravnega sodnika«.

Oblikovanje ustavne večine

Janša je napovedal, da se bo ustavna večina oblikovala okoli nove vladne koalicije, SDS pa se je pripravljena o potrebnih 60 glasovih pogajati z vsemi političnimi akterji. Ob tem je poudaril, da teh glasov ne potrebujejo za ideološke popravke ustave, ampak za »zdravorazumske rešitve«, ki jih po njegovem prepričanju potrebuje celotna družba.

Obenem je znova poudaril, da SDS v prihodnje ne namerava več oblikovati vlade brez jasne parlamentarne in trdne programske večine. Volitve so po njegovih besedah pomembne, vendar ne zadnje, stranka pa je, kot je dejal, »zgrajena za ves čas trajanja slovenske države«.

Trije nivoji političnega sodelovanja

V nagovoru je predstavil tudi tri ravni političnega sodelovanja v demokratičnem sistemu. Prva je ustavni nivo, kjer gre za sodelovanje pri ključnih sistemskih spremembah države. Drugi nivo predstavljajo nacionalni projekti, ki presegajo en mandat vlade, zato želi SDS pri posameznih rešitvah soglasje iskati tudi z opozicijo.

Tretji nivo je vladni, kjer po njegovih besedah potrebujejo jasno večino za »urgentno popravljanje katastrofalnega stanja« na področjih zdravstva, davčne politike, demografije, sistemske korupcije, ilegalnih migracij in varnosti. Strank aktualne vladne koalicije v prihodnji vladi po njegovih besedah ne vidijo, saj naj bi povzročile preveč škode.

Kritika aktualne vlade

Pomemben del govora je bil namenjen oceni mandata vlade Roberta Goloba. Janša je kot ključno merilo izpostavil gospodarsko rast, ki je po njegovih besedah kljub rekordni zaposlenosti padla pod povprečje Evropske unije. Opozoril je, da bi Slovenijo ob morebitni ponovitvi mandata sedanje vlade lahko »prehitel cel Balkan«.

Napovedal je, da bi nova oblast najprej obnovila tisto, kar je bilo po njegovem mnenju v zadnjih letih porušeno. Politična ločnica pred volitvami po njegovih besedah še nikoli po letu 1990 ni bila tako jasna. Na volitvah bodo volivci izbirali med politiko, ki »gradi in ustvarja«, in »antipolitiko«, ki »ruši, ukinja in zapravlja«.

Predstavitev kandidatov SDS

Na konvenciji je SDS predstavila tudi kandidate za poslanske sedeže. Janez Janša bo kandidiral v Grosupljem in Ivančni Gorici, podpredsednik stranke Aleš Hojs v ljubljanskem okraju Vič–Rudnik, podpredsednik Zvonko Černač pa v Ajdovščini. Kandidirala bo tudi večina aktualnih poslancev, med njimi vodja poslanske skupine Jelka Godec v Šentjurju in podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec v Tolminu.

Med kandidati so tudi Žan Mahnič, Andrej Hoivik, Andrej Poglajen, Alenka Jeraj, Rado Gladek, Anja Bah Žibert, Tomaž Lisec, Karin Furman in Franc Breznik. Na listi sodelujejo tudi nekateri novi oziroma nekdanji politični akterji, med njimi nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, nekdanja poslanka Monika Gregorčič in nekdanji mariborski župan Franc Kangler.

Poudarki kampanje in obletnica stranke

Podpredsednik SDS Aleš Hojs je ob robu konvencije poudaril, da se kampanja osredotoča na teme, ki najbolj zadevajo državljane, predvsem zdravstvo, davčno politiko in varnostna vprašanja. Jelka Godec pa je ocenila, da brez stabilne parlamentarne večine nima smisla oblikovati manjšinske vlade.

Konvencija je sovpadala tudi s 37. obletnico ustanovitve predhodnic SDS, Socialdemokratske zveze Slovenije in Socialdemokratske stranke Slovenije. Diamantni znak SDS je prejel nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. Stranka poudarja kontinuiteto političnega delovanja, saj je nastopila na vseh parlamentarnih volitvah od leta 1990, na zadnjih volitvah leta 2022 pa je dosegla 23,48 odstotka glasov.