Pregon članov KNOVS kot poseg v demokratični nadzor nad oblastjo. Pismo Petriča in Toplaka

Politika 13. 02. 2026, 18:35 Alen Salihović

V javnosti je zaokrožilo pravno mnenje, ki sta ga pripravila prof. dr. Ernest Petrič in prof. dr. Ludvik Toplak. V dokumentu se avtorja odzivata na vprašanja glede zakonitosti obtožnega predloga in kazenskega postopka zoper štiri poslance, ki so bili člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Za Reporter pa se je odzval tudi nekadnji ustavni sodnik Matevž Krivic. Zapisal je, da gre za hudo zlorabo tožilstva v predvolilne namene.

Nadzor kot ustavna pravica opozicije

V uvodu poudarjata, da je pregon opozicijskih poslancev zaradi izvajanja parlamentarne nadzorne funkcije posebej občutljivo vprašanje. KNOVS ima po poslovniku državnega zbora ključno vlogo pri nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, pri čemer vodilne funkcije in večina članov pripadajo opoziciji. To ni naključje, temveč izraz načela delitve oblasti in sistema zavor in ravnovesij.

Avtorja opozarjata, da bi omejevanje ali celo sankcioniranje opozicijskih poslancev zaradi izvajanja nadzora pomenilo nevaren poseg v ustavno ravnotežje oblasti. Sklicujeta se tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki poudarja nujnost učinkovitega in neodvisnega nadzora nad obveščevalnimi službami.

Zakon ne prepoveduje pobud članov političnih strank

Posebej izpostavljata, da zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb omogoča vsakomur, da poda pobudo za nadzor v primeru suma nezakonite uporabe prikritih preiskovalnih sredstev. Nobena določba ne prepoveduje, da bi takšno pobudo podali člani ali simpatizerji političnih strank, niti ne omejuje KNOVS pri njenem obravnavanju.

Morebitno odvzemanje pristojnosti opozicijskemu članu KNOVS za preverjanje suma nezakonitosti bi po njunem mnenju pomenilo neposredno spodkopavanje namena parlamentarne kontrole. Takšna praksa bi omogočila podrejanje nadzornih mehanizmov vladajoči koaliciji in oslabila sistem zavor in ravnovesij.

Sporno vprašanje »nepremoženjske koristi«

V delu, ki obravnava očitke o domnevni nepremoženjski koristi, avtorja opozarjata, da ni jasno, kakšno konkretno korist naj bi obdolženi pridobili. Pojasnjujeta, da mora biti nepremoženjska korist konkretna in predstavljati dejansko ugodnost za storilca ali drugo osebo.

Podatek, da se posamezniku ne prisluškuje, po njunem mnenju sam po sebi ne predstavlja ugodnosti. Prav tako tak podatek ni tajen, če ne razkriva ničesar, kar bi ogrožalo varovane interese. Zato ocenjujeta, da očitki v tem delu nimajo jasne pravne podlage.

Čas vložitve obtožnega predloga

V epilogu dokumenta avtorja opozorita še na časovni vidik. Obtožni predlog je bil vložen tik pred začetkom volilne kampanje, kar po njunem mnenju vzbuja dodatne dvome o namenu postopka. Opozarjata, da so bili mediji o postopku obveščeni še pred formalnim obveščanjem naslovnikov, kar ustvarja vtis politične instrumentalizacije.

Sklepno menita, da pregon poslanca zaradi izvajanja nadzora, ki je potekal v skladu z zakonom in poslovnikom, pomeni nevaren precedens. Takšen pristop naj bi ogrožal legitimno in zakonito parlamentarno kontrolo ter imel negativne posledice za delovanje demokratične države.

Matevž Krivic za Reporter: Huda zloraba tožilstva v predvolilne namene

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je za Reporter zapisal, da je specialno državno tožilstvo tik pred volitvami očitno zlorabilo svoj položaj z vložitvijo kazenskega postopka zoper štiri poslance NSi zaradi njihovega delovanja v okviru KNOVS.

Kot nazorski levičar sicer izraža željo po zmagi levice in priznava, da si številni volivci ne želijo »naslednjih štirih let pod Janševo vladavino«, vendar kljub temu odločno obsoja ravnanje tožilstva. Po njegovem je dejstvo, da je bila obtožba po dveh letih sprožena tik pred volitvami in da so bili o njej najprej obveščeni mediji, jasen znak predvolilne zlorabe.

Vprašanje morebitne zlorabe položaja s strani poslancev označuje za »mejno« in meni, da je odgovor prej ne kot da, končno presojo pa prepušča stroki in sodišču – brez pritiska predvolilnih strasti.

Ob tem poziva generalno državno tožilko Katarina Bergant, naj z zakonitim nadzorom nad primerom skuša popraviti nastalo škodo, saj je ravnanje tožilstva po njegovem že zdaj »hudo zastrupilo« predvolilno ozračje.