RTV Slovenija. | (foto: STA)
Dr. Miro Haček: Šlo je za cenzuro in nič drugega. ZNP: Vodstvo RTV naj odstopi.
Slovenija Alen Salihović
Teden dni pred uradnim začetkom volilne kampanje je politično dogajanje dodatno razburkala odpoved oddaje Tarča na RTV Slovenija. Sprva je bilo javnosti pojasnjeno, da je razlog "nepričakovana odsotnost" v ekipi, pozneje pa je uredništvo samo razkrilo, da je bila oddaja umaknjena po opozorilu nadrejenih. Politolog dr. Miro Haček meni, da prvi odziv RTV ni razkril celotne resnice. »Možno je gotovo reči, da vsaj niso povedali resnice oziroma niso povedali vse zgodbe in so zamolčali nekatere neprijetne podrobnosti,« poudarja. Po njegovih besedah je šele ekipa oddaje prek družbenih omrežij pojasnila, kaj se je v resnici zgodilo. Odzvali so se tudi v Združenju novinarjev in publicistov, kjer so vodstvo Televizije Slovenija pozvali k odstopu.
V Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) z zaskrbljenostjo spremljajo odpoved oddaje Tarča na RTV Slovenija. Po navedbah portala Info360 naj bi oddaja obravnavala kadrovanja na Darsu in na kmetijskem ministrstvu, a naj bi jo ustavila direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat.
V ZNP govorijo o nedopustnih pritiskih na uredništvo in o resnem posegu v novinarsko neodvisnost. Zahtevajo odstop vodstva televizije ter pozivajo zaposlene, naj zaščitijo profesionalne standarde javnega servisa.
Pisno opozorilo in poseg v uredniško avtonomijo
Uredništvo Tarče je javno razkrilo tudi, da je prejelo pisno opozorilo o možnih ukrepih zoper uredništvo, če bi oddaja ostala vsebinsko takšna, kot je bila prvotno zasnovana.
Za Hačka je to jasen znak cenzure. »Tu je jasno, da je šlo za cenzuro in čisto nič drugega,« ocenjuje.
Po njegovem mnenju je dogodek še posebej zaskrbljujoč v luči sprememb zakona o RTV, o katerem so volivci odločali na referendumu konec leta 2022. Takrat je bilo javnosti predstavljeno, da bo namen sprememb depolitizacija javnega servisa.
»Zgodilo se je ravno obratno,« pravi Haček. Po njegovem je RTV danes »medijsko orodje v rokah vladajoče koalicije, še posebej Gibanja Svoboda«, in naj bi bila močno vpeta v predvolilni boj.
Gibanje Svoboda po njegovem mnenju na javnem servisu uživa izrazito naklonjeno obravnavo, medtem ko naj bi bila opozicija postavljena v neenakopraven položaj.
Preobčutljive teme?
Oddaja naj bi med drugim obravnavala račune predsednika vlade, dogajanje na Darsu ter domnevno vpletanje soproge premierja v kadrovske zadeve. Po Hačkovem mnenju so bile to očitno teme, ki so bile za nekoga preveč neprijetne.
»Tarča bi morala biti zadnja oddaja pred začetkom volilnih soočenj,« pravi. Namesto tega pa je bila – po njegovih besedah – že ena sama oddaja dovolj moteča, da se je »na grob način poseglo v uredniško politiko«.
Istega večera je RTV predvajala dokumentarni film o madžarskem premierju Viktor Orbán, kar Haček razume kot del širšega uredniškega okvira, ki se sklada z aktualno politično agendo.
ZNP: Zahtevamo odstop vodstva TV Slovenija
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) z veliko zaskrbljenostjo spremljamo informacije o odpovedi oddaje Tarča, ki bi morala biti predvajana včeraj.
Po pisanju portala Info360 bi morala oddaja obravnavati vprašanja kadrovanja na Darsu ter na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a je pripravo oddaje ustavila direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat. Pri tem naj bi prek odgovorne urednice informativnega programa Polone Fijavž prišlo tudi do pritiskov na ustvarjalce, naj zamenjajo temo, sicer da oddaja ne bo predvajana.
Takšni pritiski vodstva TV Slovenija na ustvarjalce so nedopustni, posebej ker je šlo za teme, ki so nedvomno v javnem interesu, zlasti v času pred volitvami. Pomenijo resen poseg v novinarsko neodvisnost in svobodo. Javnost ima pravico vedeti, kaj se dogaja s kadrovanji v javnih podjetjih in na ministrstvih, posebej če je v ozadju največja vladna stranka, ki je pred zadnjimi volitvami javnosti obljubljala, da bo takšnim kadrovanjem naredila konec.
Javna radiotelevizija ima pri tem posebno odgovornost, saj je financirana iz javnih sredstev. Njena dolžnost je, da v času pred volitvami zagotavlja pluralno, poglobljeno in kritično obravnavo vseh vprašanj, povezanih z delovanjem oblasti. Prav v takšnih obdobjih mora biti javni medij še posebej odporen na kakršne koli politične ali druge pritiske. Nedopustno je, da takšne pritiske izvaja kdorkoli zunaj javnega medija, še toliko bolj nedopustno pa je, da jih izvajajo nadrejeni na TV Slovenija. Ti bi morali svoje novinarje podpreti in jim ščititi hrbet, ne pa se obnašati, kot da so lutke v rokah politike.
Vse skupaj je toliko bolj škandalozno, ker je vodstvo TV Slovenija očitno javno lagalo, ko je še v sredo zagotavljalo, da je oddaja odpadla zaradi "nepričakovane odsotnosti v ekipi". Da slednje ne drži, izhaja iz sporočila, ki so ga včeraj na družbenih omrežjih objavili ustvarjalci oddaje. Navedli so, da je oddaja odpadla, ker jim nadrejeni niso dovolili pripraviti oddaje, kakršno so sprva načrtovali. Pisno so prejeli tudi opozorilo o mogočem ukrepanju zoper uredništvo, če bo oddaja taka, kot so jo načrtovali. Gre za sramoten primer cenzure. V ZNP ne pomnimo tolikšne podrejenosti javnega medija propagandnim potrebam vladajoče politike, kot smo ji priča v zadnjih tednih.
Zato v ZNP zahtevamo, da vodstvo TV z direktorico Ksenijo Horvat in odgovorno urednico informativnih programov Polono Fijavž na čelu nemudoma odstopi.
Prav tako pozivamo zaposlene na RTV Slovenija, ki so še nedolgo tega zatrjevali, da niso »nikogaršnji hlapci«, naj dokažejo, da so mislili resno, podprejo svoje novinarske kolege in se uprejo politični instrumentalizaciji nacionalne televizije.
Upravni odbor ZNP, 13. februar 2026
Strnjevanje vrst pred kampanjo
Politično dogajanje se medtem stopnjuje. Sinoči se je sestalo vodstvo Gibanja Svoboda, med udeleženci pa so bili tudi posamezniki, ki naj bi jih oddaja obravnavala, ter nekdanji predsednik Milan Kučan.
Po Hačkovih besedah je v naslednjih dneh pričakovati predvolilne konvencije večine parlamentarnih in tudi nekaterih neparlamentarnih strank.
»Zanimivo bo opazovati, kdo bodo kandidati in kdo gostje teh konvencij. Iz tega bo zelo jasno razvidno, kdo so podporniki posameznih strank in kdo so ljudje iz političnih ozadij,« pravi.
Po njegovem mnenju se bodo tako imenovani »strici iz ozadja« marsikdaj kar sami razkrili, kar bo – paradoksalno – prispevalo k večji transparentnosti političnega prostora.
Vroče predvolilno obdobje
Dogajanje na javni radioteleviziji tako po mnenju dr. Hačka ni osamljen incident, temveč del širšega političnega konteksta, v katerem se mediji in politika vse tesneje prepletajo.
Predvolilno obdobje se tako začenja v ozračju napetosti, očitkov o cenzuri in vprašanj o vlogi javnega servisa. Ali bo kampanja potekala v znamenju vsebinskih soočenj ali nadaljnjih medijskih sporov, pa bo pokazal že prihodnji teden.
