Preganjanje političnih nasprotnikov | (foto: UI)
V svobodni demokratični družbi ne morete imeti institucij, ki preganjajo politične tekmece
Novice Alen Salihović
V teh dneh slovenski politični prostor znova pretresa zadeva KNOVS v povezavi z Novo Slovenijo. Gre za postopke, ki jih del politike razume kot legitimno parlamentarno preiskovanje, drugi pa kot očiten poskus pritiska na opozicijsko stranko tik pred volitvami. Na dogajanje se je odzval tudi predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ki je opozoril, da je treba primere, kjer se pravosodje uporablja proti opoziciji, obravnavati skrajno previdno. Evropsko komisijo je pozval, naj preveri, ali gre morda za politično motivirane postopke. Njegov nastop je bil jasen signal, da dogajanje v Sloveniji odmeva tudi v Bruslju. Takšna uporaba institucij za predvolilne obračune pa pri nas žal ni novost – dovolj je spomniti na zadevo Janeza Janše, ko je bil tik pred volitvami poslan v zapor, pozneje pa je bil celoten postopek pravno razveljavljen. Prav na nevarnost takšnih zlorab sta v pogovoru za Radio Ognjišče zelo jasno opozorila ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič ter nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec.
Jaklič: Temeljna delitev – razumevanje svobodne demokratične družbe
Dr. dr. Klemen Jaklič je poudaril, da je osrednji problem slovenske družbe vrednostni. Po njegovem mnenju danes ne gre le za politično delitev, temveč predvsem za razumevanje, kaj sploh pomeni pravna država. »Danes v Sloveniji glavna delitev, tudi med pravniki v stroki, je med tistimi, ki se zavedajo vsebine svobodne demokratične družbe, in tistimi, ki se tega ne zavedajo. Pravni sistem, ki temelji na tem vrednostnem temelju, je povsem drugačen od pravnega sistema, ki na tem ne temelji,« je dejal Jaklič.
Pojasnil je, da svobodna demokratična družba ne dopušča totalitarnih simbolov, političnega pritiska na institucije ali monopola nad mediji. Še posebej pa ne sme dopuščati, da bi pravne institucije posegale v politični boj: »V svobodni demokratični družbi ne morete imeti institucij, ki preganjajo politične tekmece. Politika mora med seboj tekmovati za oblast, a institucije pravne države pri tem ne smejo biti orožje. Če se jih instrumentalizira za pridobitev ali podaljševanje oblasti, je to konec pravne države.«
Jaklič je opozoril tudi na pomen pluralnosti medijev in neodvisnosti institucij: »Svobodna demokratična družba ne trpi monopola na področju medijev. Če tega ni, volitve niso svobodne in niso demokratične – postanejo farsa. Enako velja za pravosodje: če pravniki in institucije niso zavezani temu vrednostnemu temelju, ne delajo v prid pravne države.«
Zobec: Novi avtoritarizem z videzom pravne države
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je opozoril na pojav, ki ga je označil kot »novi avtoritarizem«. Ta se od klasičnih totalitarnih sistemov razlikuje po tem, da navzven ohranja vse formalne oblike demokracije, v resnici pa deluje povsem drugače. »Novi avtoritarizem je propadanje pravne države. Navzven ohranja utvaro pravne države – ima vse institucije, a te institucije so gnijoče, spakirane in ugrabljene. To je samo videz pravne države,« je dejal Zobec.
Pojasnil je, da metode danes niso več grobe kot nekoč, temveč precej bolj prefinjene: »Ni več gulagov in nočnih aretacij. Metode so drugačne – z inšpekcijskimi pregledi, davčnimi pregledi, številnimi postopki proti disidentom režima. Takih primerov imamo v Sloveniji celo vrsto. Mediji pa pri tem igrajo ključno vlogo, saj usmerjajo čustva ljudi in jih odmikajo od racionalne presoje.«
Posebej je opozoril na prakso, ko se opozicijske politike tik pred volitvami spravlja v kazenske postopke: »Niso redki primeri, ko opozicijskega voditelja v polnem zamahu kampanje zaprejo in pošljejo v zapor. Ko te pojave prenesemo na slovenske razmere, vidimo, da so popolnoma aplikativni. Skupni imenovalec je razžiranje pravne države – erozija, kjer ne vlada pravo, ampak volja oblastnikov.«
Selektivna pravičnost – rak rana sistema
Jaklič je v nadaljevanju opozoril tudi na problem selektivne pravičnosti, ki je po njegovem mnenju najhujša oblika zlorabe prava. »Pravna država mora biti do politične tekme absolutno nevtralna. V sistemu selektivne pravičnosti se preganja politične nasprotnike, civilnodružbene kritike in celo ljudi z ‘napačnim’ svetovnim nazorom. Hkrati pa se ne preganja tistih, ki dejansko ravnajo protipravno, a so del ohranjanja statusa quo.«
Tak sistem po njegovih besedah pomeni, da pravo ne deluje več kot zaščita državljanov, temveč kot orožje oblasti:
»To je klasičen fenomen selektivne pravičnosti. Nekateri imajo nepisano imuniteto pred organi pregona, drugi pa so tarče postopkov. To ni pravna država.«
Kritika delovanja ustavnega sodišča
Jan Zobec se je dotaknil tudi delovanja ustavnega sodišča, zlasti v zadevi novele zakona o RTV Slovenija. Po njegovem mnenju način odločanja meče slabo luč na verodostojnost institucije. »Nedopustno dolgo ustavno sodišče odloča o tej zadevi. Način, kako se je odvilo začasno zadržanje in nato odpoklic, razkritje famoznih dokumentov – vse to pri razumnem opazovalcu vzbuja vtis, da je bilo ustavno sodišče v tej zadevi uporabljeno ali celo ugrabljeno.«
Po njegovem mnenju postopkovne blokade in nerazumne zamude ustvarjajo vtis politične preračunljivosti: »Zadeva stoji v nekakšni pat poziciji. To ne krepi zaupanja v pravno državo, temveč ga ruši.«
