Ni presenetljivo, da je Tarča postala tarča te vlade

Politika 12. 02. 2026, 13:14 Alen Salihović

Današnja oddaja Tarča na RTV Slovenija bi morala biti zadnja pred uradnim začetkom volilne kampanje, a je bila odpovedana. Uradni razlog naj bi bila bolezen v ekipi, vendar so se v javnosti hitro pojavila drugačna pojasnila. Dogajanje je med spletnimi komentatorji sprožilo ugibanja, ali se je nacionalna televizija s to potezo neuradno vključila v predvolilno dogajanje.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi oddajo ustavila direktorica televizije Ksenija Horvat. Prek odgovorne urednice Polona Fijavž naj bi na ustvarjalce prišli pritiski, da zamenjajo temo oddaje, čemur naj bi se uprli. Oddaja je bila nato odpovedana, voditeljica Erika Žnidaršič pa je uradno na bolniški. 

Tema oddaje: sporna kadrovanja

Zadnja Tarča pred volitvami naj bi, kot smo neuradno izvedeli obravnavala domnevno sporna kadrovanja, zlasti na državnem Darsu, ki ga vodi Andrej Ribič, ter na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po navedbah virov naj bi se oddaja dotaknila tudi domnevnih vplivov premierjevega kroga, vključno s soprogo predsednika vlade Robert Golob, Tino Gaber Golob.

Prav vsebina oddaje naj bi bila po nekaterih informacijah razlog za zaplet.

Nahtigal: »Ne preseneča me več nič«

Na vprašanje, ali ga odločitev o odpovedi preseneča je urednik in novinar Martin Nahtigal dejal, da glede na razmere na nacionalni televiziji ni več presenečen nad tovrstnimi potezami.

Po njegovih besedah se je pod geslom depolitizacije zgodila dodatna politizacija zavoda, pri čemer naj bi javni servis vse manj deloval v korist vseh državljanov. Razlog o bolezenski odsotnosti ocenjuje kot priročen izgovor, ob tem pa izraža upanje, da ekipa oddaje ni kadrovsko ogrožena in da bo lahko nadaljevala svoje delo.

»Tarča je postala tarča«

Nahtigal meni, da je Tarča ena redkih oddaj v slovenskem medijskem prostoru, ki odpira neprijetne teme in posega tako na levi kot desni politični pol. Po njegovem mnenju je aktualna oblast posebej občutljiva na kritična vprašanja, zato naj bi oddaja pogosto povzročala nelagodje.

»Ni presenetljivo, da je Tarča postala tarča te vlade,« ocenjuje.

Pritiski in vprašanje enakopravnosti

Ali so bili v ozadju odpovedi politični pritiski, po Nahtigalovih besedah lahko dokončno pojasnita le vodstvo RTV in ekipa oddaje. Spomnil je, da so ustvarjalci Tarče v preteklosti že govorili o pritiskih na uredništvo.

Ob tem odpira tudi širše vprašanje enakovrednosti predvolilne kampanje. Meni, da bo RTV formalno zagotovila enakopravno obravnavo vseh političnih akterjev, saj jo k temu zavezuje zakon. Vendar opozarja na »sivine«, ki se kažejo v izbiri vprašanj in interpretacijah, kjer naj bi bila objektivnost pogosto težko dosegljiva.