dr. Ernest Petrič | (foto: STA)
Dr. Ernest Petrič: Ustavno sodišče mora biti avtoriteta, ne podaljšek večine
Slovenija Alen Salihović
V pogovoru z dr. Ernestom Petričem, nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča RS in uglednim mednarodnim pravnikom, se je razprava osredotočila na ključna vprašanja delovanja pravne države: merila predsednice republike pri imenovanjih, vlogo ustavnega sodišča kot varovalke demokracije, položaj varuha človekovih pravic ter delovanje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS).
Imenovanja: videz neodvisnosti ni dovolj
Po mnenju dr. Petriča predsednica republike pri imenovanjih sicer skuša ustvarjati videz politične in ideološke nepristranskosti, vendar končna odločitev ostaja osebna in vsebinska. Merila lahko pomagajo, niso pa odločilna. Ključno vprašanje je, ali se pri izbiri resnično išče osebnosti, ki bodo sposobne opravljati funkcijo neodvisno od trenutne politične večine.
To je še posebej pomembno pri t. i. varovalkah demokracije – institucijah, kot so ustavno sodišče, varuh človekovih pravic in nadzorne komisije. Njihov namen ni potrjevati voljo večine, temveč jo po potrebi ustaviti.
Večina je lahko nevarnejša od manjšine
Dr. Petrič opozarja na temeljno lekcijo moderne ustavne demokracije: večina lahko oblast zlorabi hitreje in učinkoviteje kot manjšina. Prav zato so se po prvi svetovni vojni in zlasti po izkušnji nacizma razvile institucionalne varovalke, ki preprečujejo, da bi demokracija zdrsnila v samovoljo.
Ustavno sodišče ima pri tem posebno vlogo. Nima policije ali izvršilne moči – ima le avtoriteto. Ta pa izhaja iz sestave sodišča: iz osebnosti sodnikov, njihove strokovne moči, ugleda in neodvisnosti.
Napaka logike »pol levih, pol desnih«
Petrič zavrača koncept, po katerem bi moralo biti ustavno sodišče sestavljeno iz »enih in drugih«. Takšna logika po njegovem mnenju vodi v politično zavezništvo sodnikov tistim, ki so jih izvolili. Sodnik, ki čuti, da ga je izvolila »njegova stran«, težko ostane popolnoma neodvisen.
Namesto tega zagovarja model, po katerem bi bili ustavni sodniki izvoljeni z dvotretjinsko večino, podobno kot varuh človekovih pravic. To bi prisililo politiko k iskanju širše sprejemljivih, strokovno močnih kandidatov, ki uživajo zaupanje onkraj ideoloških delitev.
Ustavno sodišče je izgubilo del ugleda
Na vprašanje o trenutni sestavi ustavnega sodišča je dr. Petrič neposreden: sodišče je po njegovem mnenju preveč naklonjeno aktualni oblasti in je zato izgubilo del svoje avtoritete. Ne gre za osebno kritiko sodnikov, temveč za sistemski problem.
Ustavno sodišče bi moralo biti tista instanca, ki večini jasno reče: »Tu se ustavite – tu je ustava.« V zadnjem času pa je, tudi po njegovem občutku, prevečkrat omahovalo, kar se je odrazilo v zmanjšanem zaupanju javnosti.
Podpora kandidatki za varuhinjo
Dr. Petrič je pojasnil tudi, zakaj je podprl kandidaturo Simone Drenik za varuhinjo človekovih pravic. Razlogi so predvsem strokovni: dolgoletno sodelovanje v diplomaciji, mednarodni ugled in sposobnost samostojnega razmišljanja.
Čeprav priznava njeno vlogo v arbitražni aferi, poudarja, da je bila takrat mlada in v zahtevnem položaju. Odločilno zanj je mnenje vrhunskih mednarodnih pravnikov, ki jo cenijo kot resno in neodvisno strokovnjakinjo. Po njegovem je pomembno, da država po dolgem obdobju vendarle dobi varuha, saj odsotnost te funkcije slabi pravno državo.
KNOVS in nerazumevanje nadzora
V zvezi z očitki članom KNOVS-a Petrič meni, da gre za absurdno situacijo. Če imajo poslanci indice o morebitnih zlorabah, je njihova dolžnost, da ukrepajo. Problem ni v nadzoru, temveč v miselnosti, da je oblast nedotakljiva, nadzor pa nezaželen.
Dve pravni državi?
Na koncu pogovora se je dotaknil širšega problema slovenske družbe: občutka, da obstajata dve pravni državi – ena za oblast in ena za ostale. To po njegovem ni značilnost zrelih demokracij, temveč družb, ki še niso ponotranjile vladavine prava.
Evropa je po njegovih besedah postala vodilna civilizacija ne zaradi vojske ali bogastva, temveč zato, ker je ustvarila pravno okolje, v katerem so ljudje lahko ustvarjalni in svobodni. To je izziv tudi za Slovenijo.
