Marjan Bečan | (foto: Matjaž Merljak)
Biseromašnik Marjan Bečan
Naš gost Matjaž Merljak
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let. Obiskoval je slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Argentini, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dalo 52 duhovnikov. Dvanajst let je bil prefekt v škofovih zavodih v Argentini, nato pa je kar 45 let deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji. Svoje sile je usmeril zlasti k bolnikom, ostarelim in osamljenim. Rad jih je obiskoval, tolažil in hrabril.
Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila z Brezij in po poklicu šivilja, oče pa z Rakovnika pri Medvodah in je bil poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Kot pripoveduje sogovornik, so tam živeli mirno življenje, so pa se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. V tistih letih se je v njem oglasil Gospodov klic, da bi postal duhovnik.
Leta 1949 sta se starša zaradi pretečega komunizma odločila za odhod v Argentino. Več tednov so z ladjo, s seboj so lahko vzeli skoraj vse. V novi domovini je naš gost nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dalo 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja.
Mama je zelo veliko molila, da bi bil dober duhovnik. Bogu sem hvaležen, da sem imel mir. Duhovniki v Argentini so imeli v tistih časih precej težav.
Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo v okraju San Martin. Marjan Bečan je ostal v škofovih zavodih v Adrogueju kot prefekt 12 let, poleg tega je pomagal na argentinski župniji. Ko so zavod v Adrogueju, zaprli je delegat za dušno pastirstvo Slovencev v Argentini msgr. Orehar izjavil škofu Leniču (ki je tedaj bil ravnatelj za pastoralo Slovencev po svetu), da so vse skupnosti v Argentini oskrbljene in da ni potrebno, da Marjan ostane v Argentini. Škof Lenič je Marjana Bečana poslal v München v Nemčijo. Tam je deloval 45 let.
Med letoma 1978 in 1992 je bil kaplan pri dr. Branku Rozmanu, tam je deloval tudi dr. Janez Zdešar. München je bil že takrat center zdomske pastorale v Evropi in tam je bilo tudi uredništvo izseljenske revije Naša luč. Revija je med drugim razgrinjala zlaganost komunizma pri nas in po svetu. Te vsebine so seveda razdražile oblasti, ki so odgovarjale z zalezovanjem izseljenskih duhovnikov in njihovih zvestih sodelavcev. Prihajalo je tudi do hudih groženj in fizičnih napadov. Marjan Bečana so ga na vratih župnišča trije možje davili, dokler ni padel na tla. »Ta je gotov,« se je zadrl eden od njih, ko so zbežali.
Leta 1992 je Marjan Bečan postal župnik. Razmere v župniji so se spreminjale, saj so se rojaki vračali v domovino. Naš sogovornik je svoje sile usmeril zlasti k bolnikom, ostarelim in osamljenim. Rad jih je obiskoval, tolažil in hrabril.
Leta 1997 je prišel v münchensko faro Janez Pucelj. Kot duhovni pomočnik je najprej dvanajst let pomagal župniku Bečanu ter urejal Našo Luč. Leta 2009 sta duhovnika zamenjala vlogi. G. Bečan se je upokojil, msgr. Pucelj pa je prevzel župnijo. Marjan Bečan od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer je na božičnica dan, 25. 12. 2025 obhajal biserno mašo in kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
