Škof Jurij Bizjak med snemanjem oddaje Globine | (foto: Izidor Šček)
Z Globinami med korenine vere – potovanje v Staro zavezo
Globine Blaž Lesnik
V oddaji Globine smo z januarsko oddajo začeli nov cikel, v katerem bomo odkrivali Staro zavezo. Na potovanju med korenine naše vere in v same temelje civilizacije bo naš vodnik odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma škof Jurij Bizjak. Ob začetku Svetopisemskega maratona je lahko ogled ali poslušanje oddaje lep uvod v branje starozaveznih spisov. Prva oddaja se je posvetila nekaterim osnovnim vprašanjem: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste lahko tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov.
Po letu dni odprtega pogovora o veri, dvomu in smislu smo zadnjo oddajo iz cikla Dialog z ateizmom posneli pred občinstvom pri sv. Jožefu v Ljubljani. Povzeli smo ključne ugotovitve in skupaj preverili, kam nas je pripeljal ta eksperiment dialoga. Za refleksijo je tokrat s svojimi vprašanji in razmislekom poskrbelo občinstvo.
Ateist Simon Rigač pa je svoje vtise takole povzel: »S p. Damjanom se prej nisva poznala. Imel sem ta privilegij, da sem si prvo oddajo ogledal na youtube in sem bil tako v rahli prednosti. Spoznala sva se 15 minut pred prvo oddajo in potem smo šli takoj snemat. Če me vprašate, kaj je bil najtežji trenutek, je bilo to gotovo na začetku – ko ne veš točno, kam si prišel, s kom si, kaj se bo zgodilo. Ampak to je kar hitro minilo. Napetost se je hitro nevtralizirala in sva začela z dialogom, ki mi bo ostal v zelo lepem spominu.
Če pa me vprašate po tem, kar je bilo najlepše, pa moram povedati tako: Ko smo se v eni od prvih oddaj pogovarjali, kdo je Bog (Bog kot inženir, Stvarnik itd..). In vsakič je p. Damjan rekel: 'to ga še ne povzema'. Na koncu je izrekel nekaj, kar se me dotaknilo. Rekel je: 'Bog je ljubezen.'
To se mi je zdelo iskreno in je spremenilo moj pogled na rimsko katoliško vero. To me bo spremljalo tudi takrat, ko bom morda srečal zelo gorečega vernika, ki bi imel polna usta Boga in se bo skliceval nanj. Takrat mu bom morda rekel: 'Sicer si zelo zagret, ampak morda ne veš tega, kar je meni povedal p. Damjan, da je namreč Bog ljubezen.'
Tu sem res začutil iskrenost. To je tako preprosta izjava, da ji ne moreš nasprotovati, ne moreš je kritizirati. S tem sem se največ naučil o veri, ker mi jo je nekdo predstavil s tako preprosto besedo.«
Zadnjo oddajo iz cikla Dialog z ateizmom si lahko ogledate na tej povezavi: Globine - Dialog z ateizmom #11 - Refleksija celoletnega dialoga pred občinstvom.
Nova sezona
V novi sezoni oddaje Globine pa se podajamo na potovanje daleč nazaj – k koreninam naše vere, tja, kjer se je začela zgodba Božjega razodetja. Vstopamo v svet Stare zaveze, zbirko spisov, ki so s svojim pogledom na Boga, človeka in zgodovino zaznamovali religiozno in kulturno zavest vsega Zahoda.
V uvodni oddaji odpiramo vprašanje, ki se poraja marsikateremu bralcu: Zakaj so besedila Stare zaveze zahtevnejša od novozaveznih?
Dotaknili smo se tudi zgodovinskega ozadja: Koliko so stara starozavezna besedila? Ali je obstajal enoten izvirnik ali zgolj posamezni spisi? Kje je potekalo njihovo oblikovanje – med Mezopotamijo in Egiptom? Večina besedil je nastala v hebrejščini, nekateri odlomki v aramejščini, prevod pa je čez čas dobil tudi pomembno grško različico – Septuaginto.
Škofa Jurija spoznamo tudi bolj osebno ob vprašanjih, kot so: kaj ga je pritegnilo ravno k Stari zavezi, kako se je začela njegova študijska pot, kateri profesorji so ga najbolj zaznamovali (med njimi posebej p. Otmar Črnilogar) in kakšno vlogo je imel študij v Rimu.
Kje torej začeti?
Veliko kristjanov priznava, da se težko prebije skozi starozavezne pripovedi. Zakaj? Morda zato, ker nam je novozavezni pogled bližji: tam Bog stopi k človeku, prevzame pobudo, približa se s sočutjem. Kje torej začeti? Katere knjige so primerne za prvi pristop? Katere so najmlajše starozavezne knjige?
Na pogosto vprašanje, zakaj je v Stari zavezi toliko opisov vojn, božjega maščevanja in krutih prizorov, škof Jurij odgovarja: »Bog je proti vojni, absolutno. Potem bo nekdo rekel, pa kakšen je to Bog, ki vse tu dopušča? Kakšen je to, ki tu dopušča?
Prva stvar, ki bi jo rekel: vsekakor ima Bog človeštvo in vsakega človeka rad, in mu hoče dobro. Na tem stališču je, dokler stvar deluje. Če pa stvar ne deluje, če človek ali pa če ljudje gredo po svoje, potem dostikrat nebeški Oče nima druge poti, ko da nas stisne - z eno stvarjo, z drugo, s tretjo... Tako vidim vse Božje posege, tudi krute Božje posege. Zato, da nas vzhaja, da nas drži na pravi poti, da nas spravi nazaj na pravo pot.«
Vse to in še več v prvi oddaji novega cikla Globine, ki odpira vrata v starodavni svet, bogat s simboliko in modrostjo – predvsem pa je to svet, kjer Bog vstopa v zgodovino človeka.
