Kaj prinašajo geopolitične spremembe?

Svet 21. 01. 2026, 19:51 Andrej Šinko

Spremenjene geopolitične razmere, novo pozicioniranje Združenih držav Amerike in njene napovedi o zavzetju Grenlandije predstavljajo izziv zlasti za Evropsko unijo. Ta je podprla Dansko, vseeno pa se zdi, da ne najde pravega odgovora na grožnje Washingtona, saj se je desetletja zanašala na ameriško vojaško moč. Zdajšnje dogajanje pa pod vprašaj postavlja tudi delovanje NATA.

Ameriške težnje po Grenlandiji je težko razumeti, a predsednik Donald Trump se je odločil za zunanjo politiko hipnih odločitev in ukrepanja, ki je pogosto neusklajeno z zavezniki ali celo v nasprotju z njihovimi interesi. Zavezniki postajajo tekmeci, v omenjenem primeru pa gre celo za ozemeljske težnje.

Evropske države na omenjeno ne najdejo pravega odgovora, njihov glavni problem pa je pomanjkanje trde moči. Obramboslovka dr. Jelena Juvan je v zvezi s tem dejala: »Evropska unija reagira premalo odločno, prepočasi in predvsem v nekem šoku. V prvem letu drugega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa ni bila sposobna sprejeti realnosti novih transatlantskih odnosov, ki se krhajo oziroma so že skrhani. To ni več zavezništvo in odnosi niso prijateljski.«

Največji problem pri tem predstavlja vojaška navezanost evropske celine na ameriško vojaško moč in vodenje, ki je začrtalo tudi ukrepanje povezano z vojno v Ukrajini in Gazi. »Tu vidimo, da je Evropa brez ameriškega vodenja na varnostnem področju povsem nemočna. Seveda na gospodarskem področju, kar se tiče te tako imenovane gospodarske bazuke, lahko Evropa prepreči ameriški uvoz. Amerika bo ustavila evropski izvoz v Ameriko in na slabšem bodo predvsem potrošniki,« je opozoril geopolitični analitik dr. Bogomil Ferfila. Evropska unija bi se lahko odločila tudi za omejevanje investicij ali prodajo ameriških obveznic, a bi to pomenilo še ostrejše ameriške protiukrepe.

Smo priče začetkom konca NATA?

Zdajšnje dogajanje pod vprašaj postavlja tudi delovanje NATA. Zavezništvo je utemeljeno na zaupanju, ki pa se je bistveno zmanjšalo. Ferfila meni, da Trump nanj gleda z ekonomskega vidika, podobno kot na številne druge zadeve. Če bi prišlo do razpada NATA pa bi to zagotovo bila pomembna spodbuda za Evropo. »Zato, ker bi se potem Evropske države morda lahko, zlasti v varnostnem smislu in pa tudi vsem medsebojnem varnostnem dogovarjanju, nekako postavile na lastne noge.«
Trenutno je po njegovih besedah še vedno preveč izigravanja napovedi o povečanju obrambnih sredstev, saj evropske države med investicije na tem področju uvrščajo vse od dvojne rabe do infrastrukturnih projektov, zadržane pa so pri nakupih izključno vojaške opreme.

Je ogrožen tudi obstoj Združenih narodov?

Podobno kot pri NATU se vse bolj negotova zdi tudi usoda Združenih narodov. Ameriška administracija je ustavila financiranje številnih organov in agencij, predsednik Trump pa si prizadeva za ustanovitev Odbora za mir, ki naj bi namenjen reševanju kriz po svetu ter nadzoru razvoja in obnove Gaze.

»Morda smo zdaj v času, ko se vzpostavlja neka nova svetovna varnostna arhitektura. Evropska se je bistveno spremenila. In ti poskusi oziroma poziv ameriškega predsednika k oblikovanju tega odbora za mir in poziv drugim državam, je lahko poskus preoblikovanja ali vzpostavljanja nekega novega svetovnega reda. Vprašanje pa je, kako bo zaživel,« je dejala Juvanova.

Ob tem je opozorila, da smo že več kot dve desetletji priče pozivu k reformi Združenih narodov in Varnostnega sveta, ki se ni zgodila, in ni izključeno, da se njun čas izteka.