Macarol o “denarju, ki mora slediti pacientu”, in Evropi, ki ne sme zaspati - 2. del pogovora

Spoznanje več 20. 01. 2026, 10:30 Alen Salihović

Jan Macarol v pogovoru spregovoril tudi o neučinkovitosti slovenskega zdravstva, korupcijskih tveganjih pri nabavah, nujnosti tehnoloških prebojev ter o tem, zakaj bo umetna inteligenca preoblikovala delo, šolstvo in geopolitiko. Če je v politiki po besedah Macarola preveč “belega šuma”, je v zdravstvu preveč napačnih spodbud. Njegova izhodiščna trditev je provokativna: »Smo prefinancirani.« A hkrati stroko spoštuje: »Ko gre res kaj narobe, zdravstvo naredi vse na zelo visokem nivoju.«

“Denar mora slediti pacientu”

Macarol zagovarja model, v katerem zavarovanec ne ostane ujet v čakalne vrste. Če javni sistem storitve ne opravi pravočasno, naj ima pacient možnost, da jo opravi drugje – tudi v tujini: »Denar bi moral slediti pacientu. Z voucherjem. V privatnem zdravstvu ali v Sloveniji ali v tujini.« Opozoril je, da ljudje že zdaj rešujejo stiske na Hrvaškem, kar se mu zdi simptom disfunkcije.

Pri tem se je dotaknil tudi socialne dimenzije: pacient lahko doplača nadstandard, bistveno pa je, da do nujne storitve pride pravočasno: »Ljudje ne bi smeli čakati.«

Čakalne vrste, nabave in “kraja javnega denarja”

Macarol je bil še posebej oster pri nabavah medicinske opreme in materiala. Preplačila razume kot obliko kraje in dodaja, da bi morali v teh primerih dobiti tudi kazensko-odvračilni epilog: »Izenačil bi z oboroženim ropom. Ko bi videli dobavitelje oziroma nabavnike v zaporu, bi se zadeva postavila v red.«

V isti sapi pove, da so čakalne vrste po njegovem skrajšljive hitro: »Ta denar je … da mi v dveh, treh mesecih te čakalne vrste skrajšamo.« Ključ je v spremembi glav in v zmanjšanju korupcijskih kanalov.

Davčna kultura in “epigenetsko” izmikanje

Kot širši družbeni problem izpostavlja odnos do davkov in “plačevanja na roke”. Po njegovem visoki davki ustvarjajo skušnjavo, a posledica je slabša javna infrastruktura in manj zaupanja. Opozarja na mentaliteto, ki jo vidi kot zgodovinsko podedovano, "kjer smo morali malo pošmugljati.«

Umetna inteligenca: od zgodnjega testiranja do družbenega preloma

Macarol pravi, da je z umetno inteligenco v stiku že od 2021, ko je bil v zgodnji skupini testerjev: »Bil zelo zgodaj povabljen k testiranju OpenAI.« Spominja se šoka: »Dve ali tri ure sem soprogi govoril, da je z najinim poslom konec.« Danes AI uporablja kot pomočnika pri delu, a poudarja avtorstvo idej: »Še vedno pa je osnovna ideja moja.«

Napoveduje sunkovito preobrazbo trga dela: »V roku od treh do petih let bo približno 20 odstotkov brezposlenih.« In opozarja, da prihaja tudi robotizacija, zato se ne strinja s tolažbo, da “fizičnih del robot ne bo delal”: »Argumenti, da ploščic ne bo položil robot, so brezvezni.«

Demokracije bodo počasnejše – in zato v tveganju

Macarol vidi geopolitično dimenzijo tehnološkega tekmovanja: avtokracije in sistemi s koncentrirano močjo bodo spremembe izvedli hitreje. V demokracijah pa vidi nevarnost zavlačevanja: »V demokracijah bomo ustanavljali skupine in bomo zaostali.« Zato si želi “tehničnega mandatarja” – nekoga, ki razume tempo sprememb.

Zdravstvo prihodnosti: AI zdravnik, boljši testi, daljše življenje

V zdravstvu vidi Macarol eno največjih priložnosti: telemedicina, AI diagnostika, boljši krvni testi. Napovedal je premik od klasičnega osebnega zdravnika k sistemu, kjer bo AI prevzel del triaže in specializiranih odločitev. Kot argument navaja primerjave uspešnosti na testih: »AI modeli 85-odstotno pravilno, zdravniki okoli 60-odstotno.« »Če boste preživeli naslednjih deset let, se najbrž vidimo na 150. rojstnem dnevu.« Po njegovem bo tisto, kar je danes izjemno drago, kmalu postalo široko dostopno: »Kar danes stane 2 milijona bo čez pet let stalo 1500 evrov.«

Digitalna pismenost in doba, ko ne ločimo resničnega od narejenega

Macarol želi digitalno pismenost kot osnovni predmet že v šoli: »Že na primarni šolski ravni kot eden od predmetov.« Napoveduje svet, kjer bo ločevanje resničnega in generiranega vse težje: »Ne boš ločil med realnim pa narejenim.« Video, avatarji in sinteza glasu so po njegovem praktično tu: »To ni dve leti stran, to je pravzaprav tukaj.«

Slovenija brez tehnološke vloge – in nuja domače infrastrukture

Ko je govoril o Sloveniji v globalnem digitalnem prostoru, je kratek in neusmiljen: »Nimamo nobene vloge.« Rešitev vidi v infrastrukturi: država bi morala ponuditi “tehnološki hub” in lokalno strežniško moč, da podatki ne odhajajo v tujino: »Ni vse v redu, da je vse preko Googla, preko OpenAI, ti podatki gredo ven.« Po njegovem bi morala biti procesorska moč razumljena kot javna infrastruktura – podobno kot ceste.

Gospodarstvo: beg možganov, nekonkurenčni davki in potreba po stabilnosti

Macarol opozarja na konkurenčnost v regiji: »Obdani smo z državami, ki so davčno bolj ugodne.« Problem vidi v tem, da je strošek delodajalca lahko podoben, a neto za zaposlenega bistveno drugačen: »Na Hrvaškem ta inženir dobi na letni ravni 10 tisoč evrov več.« Zato poudarja potrebo po večjih rezih in predvsem stabilnosti pravil: »Davčna zakonodaja se naslednjih deset let ne sme spreminjati.«

ZDA, NATO in “račun”, ki prihaja v Evropo

V geopolitičnem delu pogovora je Macarol poudaril, da je Evropa desetletja živela pod ameriškim varnostnim dežnikom: »75 let smo živeli v miru pod patronatom ZDA.« In da bodo Evropejci morali prevzeti več bremena: »Za to varnost bomo morali poskrbeti sami.« Čeprav se s slogom pritiska ne strinja, realnost vidi v spremembi razmerij moči.