Papež Leon XIV. je po nagovoru voščil blagoslovljene božične praznike vsakemu od sodelavcev | (foto: Vatican media)
Papež svojim sodelavcem: Smo lahko prijatelji med seboj?
Novice Marjana Debevec
Smo lahko zaposleni v rimski kuriji prijatelji med seboj?, je v tradicionalnem predbožičnem nagovoru svoje sodelavce izzval papež Leon XIV. Spodbudil jih je, naj presegajo razdeljenosti, saj so na poseben način prav oni poklicani biti graditelji občestva v Kristusu.
Uvodoma je zbrane nagovoril dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je spomnil na nekatere vidnejše dogodke vesoljne Cerkve v tem letu, še posebej besede upanja, ki jih je sveti oče izrekel med potovanjem v Libanon in Turčijo.
Sledil je papežev nagovor. Pri papežu Frančišku smo bili navajeni, da je svojim najožjim sodelavcem v tradicionalnem nagovoru pred božičem pogosto izprašal vest. Še posebej je znan njegov govor o petnajstih boleznih rimske kurije.
V svojem zadnjem nagovoru, torej pred enim letom, pa je svoje sodelavce spodbudil, naj o drugih govorijo dobro in ne slabo.
Strukture ne smejo ovirati življenja
Papež Leon XIV. se ga je posebej spomnil in poudaril, da je v središče postavil Božje usmiljenje, dal novo spodbudo evangelizaciji ter nas povabil, naj bomo vesela Cerkev, ki sprejema vse in je pozorna do najbolj ubogih.
Sicer pa je Leon XIV. svoj nagovor posvetil poslanstvu Cerkve in občestvu. Cerkev je namreč po svoji naravi misijonarska, kar naj bi odražala tudi rimska kurija.
»Strukture namreč ne smejo obremenjevati, upočasnjevati širjenja evangelija ali preprečevati dinamičnosti evangelizacije; nasprotno, moramo poskrbeti, da postanejo vse bolj misijonske,« je bil jasen sveti oče.
Namen uradov rimske kurije namreč ni administrativno urejanje, ampak pomagati odgovoriti na cerkvene in družbene izzive današnjega časa.
Pomagajmo si med seboj
Zato je potrebno živeti občestvo znotraj struktur Cerkve in navzven. V tej luči je opozoril pred razdeljenostmi, ki lahko vodijo k zatekanju v togost ali ideologije. Mi pa smo poklicani, je dejal sveti oče, sodelovati med seboj, biti eno v Kristusu.
Po letih delovanja v kuriji, ko se lahko zdi, da se nekatere dinamike, povezane z izvrševanjem moči, željo po prevladi in skrbjo za lastne interese, težko spreminjajo, bi lahko koga prevzela razočaranje in grenkoba. Zato jih je izzval z vprašanjem, ali so lahko prijatelji med seboj.
»V vsakdanjem napornem življenju je lepo, ko najdemo prijatelje, ki jim lahko zaupamo, ko odpadejo maske in pretveze, ko se ljudje ne izkoriščajo in ne poskušajo nadvladati drug drugega, ko si medsebojno pomagamo, ko vsakdo prizna vrednost in kompetence drugega.«
Ne za lasten vrtiček, ampak za celoten svet
Zato jih je sveti oče povabil k osebni spreobrnitvi, saj da bo v njihovih odnosih sijala Kristusova ljubezen, ki bo potem tudi gradila mostove v družbi, zaznamovani z nerazumevanji, nasiljem in konflikti.
Niso namreč poklicani negovati svoj lasten vrtiček, ampak prispevati k povezovanju med verstvi, med ljudmi vseh kultur in narodov.
