Papež Leon XIV. | (foto: Vatican Media)
Papež: Sveto leto se izteka, upanje pa ostaja
Jubilej 2025 Petra Stopar
Pred nami je četrta adventna nedelja. V dneh, ko se bliža božič, lahko že rečemo, da je Gospod blizu. S temi besedami je papež Leon XIV. začel svoj nagovor zbranim na Trgu sv. Petra med zadnjo sobotno jubilejno avdienco tega svetega leta.
Na Trgu svetega Petra je bila dopoldne po poročanju Vatican News zadnja od jubilejnih avdienc, ki so v času jubileja potekale ob sobotah. Papež Leon XIV. je katehezo posvetil Mariji, ki je naše upanje. Jezus se tudi danes želi ponovno roditi, mi pa mu lahko damo telo in glas. Upati pomeni videti, kako naš svet postaja svet Boga. Jubilej se sicer približuje koncu, a upanje, ki nam ga ja dalo to leto, ostaja. In tudi mi bomo ostali romarji upanja, je dejal.
"Slišali smo svetega Pavla: 'Odrešeni smo bili namreč v upanju' (Rim 8,24). Brez upanja smo mrtvi, z upanjem pa stopimo na svetlo. Upanje je rodovitno. Pravzaprav je teološka krepost, je torej Božja sila, ki kot taka rojeva, ne ubija, ampak daje rojstvo in preroditev. To je resnična moč. Tista, ki grozi in ubija, ni moč: je oblastnost, je nasilni strah, je zlo, ki ničesar ne rojeva. Božja moč daje rojstvo. Zato bi vam ob koncu rad rekel: upanje pomeni rojstvo," je poudaril sveti oče.
Bogastvo zemlje je v rokah peščice, zelo maloštevilnih, vedno bolj nepravično nakopičeno v rokah tistih, ki pogosto nočejo slišati zdihljajev zemlje in revnih.
Nato je znova citiral sv. Pavla, ki nam daje misliti: "'Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine' (Rim 8,22). Gre za zelo močno podobo, ki pa nam pomaga prisluhniti in v molitvi izročati krik zemlje in krik ubogih. Celotno stvarjenje je krik. Toda mnogi vplivneži ne slišijo tega krika. Bogastvo zemlje je v rokah peščice, zelo maloštevilnih, vedno bolj nepravično nakopičeno v rokah tistih, ki pogosto nočejo slišati zdihljajev zemlje in revnih. Bog je dobrine stvarstva namenil vsem, da bi jih vsi bili deležni. Naša naloga je, da ustvarjamo, ne pa krademo. V veri je bolečina zemlje in revnih podobna bolečini poroda. Bog vedno rojeva, še vedno ustvarja, in mi lahko ustvarjamo z Njim, v upanju. Zgodovina je v rokah Boga in rokah tistih, ki upajo Vanj. Ne obstajajo samo tisti, ki kradejo, ampak obstajajo predvsem tisti, ki ustvarjajo."
