Darila iz naših žepov

Komentarji 11. 12. 2025, 12:24 Erika Ašič

V decembrskem času smo, ki se je začel z obdarovanjem ob Miklavžu, po nekaterih družinah se nato zvrsti še nekaj dobrih mož; dedek Mraz, Božiček ali Jezušček, pa tudi novoletna darila so v mnogih družinskih, prijateljskih in poslovnih krogih postala kar navada.

Star slovenski pregovor pravi, da nobeno darilo ni zastonj. S tem je mišljeno, da darovalec pričakuje v zameno neko plačilo v različnih oblikah – kot uslugo, lojalnost, volilni glas, materialno darilo ali kake druge vrste povračilo.

Vedno to ne drži. Marsikdo daruje iz ljubezni in pozornosti do bližnjih ter v zameno resnično ne pričakuje nič. Gotovo se spomnite toplega pogleda stare mame, ki vam je v roke potisnila kako pozornost, ali sosedovega strica, ki vam je z žarom v očeh podaril čokolado, ali praktičnih daril staršev in drugih bližnjih, šopek cvetja iz rok nasmejanega dekletca ali ročno izdelanih pozornosti malih ali malo večjih otrok. Veliko ljudi svoje bližnje obdaruje zgolj zato, ker želijo osrečiti druge; v zameno resnično ne pričakujejo ničesar. Takšnih je veliko otrok in odraslih. To vnaša v odnose toplino in veselje ter nam vsem olepšuje življenje.

So pa obdarovalci, ki v zameno veliko pričakujejo ali celo zahtevajo. Včasih to neposredno povedo, včasih so pričakovanja skrita, a velika. Opremljena z veliko besedami o dobronamernosti, sčasoma pa spoznaš, kako drago je v resnici to darilo. Tako kot na primer zadnjih nekaj 'daril' trenutne vlade, ki jih bomo ne samo plačali sami, pač pa celo močno preplačali.

Ne pustimo se vleči za nos. Ne glejmo le na besede in obljube, ampak na dejanja!

Vlada pravi, da nam je dobrodušno podarila božičnico. Ali res podarila? Iz čigavega žepa in za kakšno ceno? Za javne uslužbence, ki jim božičnico izplača 'država', gre denar iz naših davkoplačevalskih žepov. Občine že dvigujejo cene vrtcev, komunale in parkirnin, da bi pridobile denar za izplačilo božičnic. Kaj pa podjetniki? Božičnico bodo morali poravnati iz svojih podjetij, torej bolj ali manj iz svojega žepa. Tisti, ki tega ne zmorejo, bodo zaprli vrata podjetja ali pa zaposlenim znižali regres in osnovno plačo, svojim kupcem pa bodo morda prisiljeni povišati cene izdelkov in storitev, zaradi česar bodo manj konkurenčni. Kdo torej podarja božičnico v zasebnem in tudi javnem sektorju? Sami (si) jo bomo plačali. Glede na škodo, ki bo nastala zaradi stečajev, višjih cen in zadolževanja, zagotovo v višjem znesku, kot jo bomo prejeli.
Za štiri mesece je podaljšana veljavnost vinjet – kot tolažilni dar zaradi vsakodnevnih zastojev na cestah. Sliši se kot darilo visoke vrednosti, gre pa za dobrih 39 evrov, s katerimi naj bi kompenzirali vsakodnevne zastoje v Ljubljani in na vseh avtocestnih krakih. S tega vidika teh 39 evrov naenkrat postane zelo dragih; cena zanje je več kot ura na dan, vsak dan v letu. Verjamem, da bi velika večina raje izbrala urejeno in varno cestno omrežje ter tekočo vožnjo brez zastojev kot pa podaljšano veljavnost vinjete. Pri tem odmislimo, da je večina uporabnikov letno vinjeto kupovala okrog novega leta. S štirimesečnim podaljškom bomo tako morali novo vinjeto kupiti – takoj po volitvah …

Sistem dolgotrajne oskrbe je prinašal veliko obljub o tem, da bodo za uporabnike domovi za starejše cenejši, plačala naj bi se samo oskrba. Počasi se odstira zastor resnice. Osnovne cene domov se dvigujejo. Potrebna so doplačila za storitve, ki so bile prej del oskrbe – urejanje nohtov, sveža plenica, kopanje in še kaj. Nego, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja bolnikov in starejših, bo treba dodatno plačevati. 

Sistem dolgotrajne oskrbe je prinašal veliko obljub o tem, da bodo za uporabnike domovi za starejše cenejši, plačala naj bi se samo oskrba. Počasi se odstira zastor resnice. Osnovne cene domov se dvigujejo. Potrebna so doplačila za storitve, ki so bile prej del oskrbe – urejanje nohtov, sveža plenica, kopanje in še kaj. Nego, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja bolnikov in starejših, bo treba dodatno plačevati. Če odmislimo zdravje in seštejemo dražjo oskrbnino in doplačilo storitev, ki so bile vključene v ceno, ter dodatno dajatev za dolgotrajno oskrbo, ki jo plačujemo že več kot pol leta (več kot pol tega denarja je že izpuhtelo za nič), vidimo, da gre dejansko za veliko podražitev. Da ne govorimo o tem, da dodatnih mest v domovih za starejše, ki so bila obljubljena, in boljše oskrbe na domu ne more biti, ker vlada ni niti poskušala rešiti težav s pomanjkanjem kadra.

V zasebnem življenju smo zelo občutljivi in normalno ne želimo biti v odnosih z ljudmi, ki nas izkoriščajo, ki nam hkrati z darilom podarijo dolg ali pričakovanja, ki so veliko večja od vrednosti 'darila'. Ne želimo biti z ljudmi, ki nas obsipavajo z lepimi besedami in obljubami, po drugi strani pa nas ponižujejo, nam lažejo in nam kradejo. Zakaj tega vzorca, komu je vredno zaupati in komu ne, ne prenesemo iz zasebnega življenja v sistem skupnosti, občine in države?

Kakor vidimo, ima trenutna vlada veliko težnjo po tem, da nam pod pretvezo obdarovanja še več vzame. Ko izbiramo politike, pomislimo, ali bi si to osebo želeli za prijatelja ali sodelavca. Ali je to človek, ki drugemu resnično želi dobro ali gleda samo nase? Ali nam pod bleščečim celofanom ponuja naš lastni propad? Ne pustimo se vleči za nos. Ne glejmo le na besede in obljube, ampak na dejanja!