Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve prvič po reformaciji molila skupaj

Papež in Sveti sedež 23. 10. 2025, 13:54 Marta Jerebič

Katoliška in Anglikanska Cerkev, ki sta bili stoletja razdeljeni zaradi vprašanj, ki zdaj vključujejo tudi posvečenje ženskih duhovnic, sta danes naredili zgodovinski korak na poti k edinosti. Britanski kralj Karel III., ki je vodja Anglikanske Cerkve, in papež Leon XIV. sta v Sikstinski kapeli skupaj molila za Stvarstvo.

 

Vprašanja, ki delijo Cerkvi

To je bilo prvič po 500 letih oziroma reformaciji, da sta voditelja obeh krščanskih Cerkva molila skupaj. Anglikanci so se od Katoliške Cerkve ločili leta 1534, ko je bila angleškemu kralju Henriku VIII. zavrnjena razveljavitev zakonske zveze. Medtem ko so papeži že desetletja gradili tople odnose z Anglikansko cerkvijo in širšo anglikansko skupnostjo na poti k večji edinosti, obe Cerkvi ostajata razdeljeni glede vprašanj, kot je na primer posvečenje žensk duhovnic. To še bolj prihaja v ospredje ob imenovanju Sarah Mullally na funkcijo nadškofa Canterburyja, ki je najvišji duhovni položaj v Anglikanski cerkvi. Ker pa uradno še ni prevzela položaja, je današnjo slovesnost v Sikstinski kapeli poleg papeža vodil drugi v hierarhiji, nadškof iz Yorka, Stephen Cottrell. Kraljevi par je sedel levo od papeža.

Hvalnice in psalmi o Stvarstvu 

Ekumenska molitev se je začela s hvalnico svetega Ambroža iz Milana. V angleščino jo je prevedel sv. Janez Henry Newman, ključna osebnost v anglikansko-katoliških odnosih. Večino svojega življenja je bil anglikanec, preden se je spreobrnil v katoliško vero. Za svetnika je bil razglašen leta 2019, Leon XIV. pa ga bo 1. novembra na posebni slovesnosti razglasil za cerkvenega učitelja.
Zbor Sikstinske kapele je skupaj z otroškim zborom kraljeve kapele v palači svetega Jakoba in zborom kapele svetega Jurija na gradu Windsor v nadaljevanju zapel še nekaj psalmov, ki govorijo o Stvarstvu. Na koncu sta sledili kratki molitvi nadškofa Cottrella in papeža, posebnih nagovorov pa ni bilo.

Obisk bazilike sv. Pavla

Kraljevi par, ki ga je papež že pred slovesnostjo v Sikstinski kapeli sprejel v avdienco, je nato odpotoval v baziliko svetega Pavla zunaj obzidja, ki ohranja zgodovinske vezi z britansko krono in sosednjo benediktinsko opatijo. Bazilika je Karlu podelila častni naziv: »kraljevi sobrat« kot znamenje duhovnega občestva. V baziliki bo ostal tudi stol, okrašen s kraljevim grbom. V zameno je papež Leon sprejel naziv papeški sobrat kapele svetega Jurija na gradu Windsor.

Ekumenska slovesnost načrtovana že aprila

Kralj Karel III. si je močno želel obiskati Vatikan v svetem letu, kot je to storila tudi njegova pokojna mati, kraljica Elizabeta II. ob jubileju leta 2000. Uradni obisk Karla in Camille je bil načrtovan že aprila, a je bil zaradi bolezni papeža Frančiška potem preložen, svetega očeta pa sta takrat le kratko pozdravila.