Škof Andrej Saje: Cerkev danes ne potrebuje obnovljenih zidov, ampak obnovljena srca

Cerkev na Slovenskem | 05.10.2025, 12:18 Alen Salihović

Na današnjo Frančiškovo in rožnovensko nedeljo je predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof dr. Andrej Saje v Kamniku daroval slovesno sveto mašo ob 800-letnici Hvalnice stvarstva sv. Frančiška Asiškega. V pridigi je spomnil na aktualnost Frančiškovega sporočila za današnji čas in poudaril, da »Cerkev danes ne potrebuje obnovljenih zidov, ampak predvsem obnovljena srca osebno verujočih«.

Ob spominu na svetnika, ki je »vse – sonce, veter, vodo, zemljo, celo smrt – imenoval brate in sestre«, je škof Saje poudaril, da Frančiškova Hvalnica stvarstva ni le pesniško delo, temveč »globoka duhovna vizija povezanosti vsega stvarstva, ki je Božji dar«. V času, ko Cerkev obhaja sveto leto upanja, je to sporočilo še posebej pomembno: »V svetu, zaznamovanem z brezbrižnostjo in uničevanjem, nas hvalnica uči drugačnega pogleda – vse je dar, vse je priložnost za hvalo.«

 Potrebujemo ljudi, ki gradijo mostove, širijo mir in odpuščanje ter ne zapirajo oči pred revnimi in obrobnimi. Potrebujemo ljudi, ki namesto prezgodnje smrti bližnjemu v bolezni ponudijo sočutje, podporo in pomoč.

Škof je v nagovoru izpostavil tudi pomen hvaležnosti, ki jo je označil kot »ključ do zadovoljstva in sprejemanja življenja«. Brez nje ni mogoče resnično občudovati narave niti poglobljeno verovati, saj šele z zavedanjem darov spoznamo Darovalca.

Spomnil je na Frančiškov življenjski klic »Popravi mojo Cerkev!«, ki danes pomeni predvsem prenovo src in odnosov: »Potrebujemo ljudi, ki gradijo mostove, širijo mir in odpuščanje ter ne zapirajo oči pred revnimi in obrobnimi. Potrebujemo ljudi, ki namesto prezgodnje smrti bližnjemu v bolezni ponudijo sočutje, podporo in pomoč.«

V pridigi se je škof Saje zahvalil frančiškanom za njihov prispevek k duhovnemu, kulturnemu in izobraževalnemu razvoju slovenskega naroda, posebej pa je izpostavil njihovo vlogo v izobraževanju – od ustanovitve prve javne gimnazije zunaj Ljubljane v Novem mestu leta 1746 do današnjih pastoralnih, misijonskih in vzgojnih dejavnosti.

Kdor svoje življenje položi v Gospodove roke, izkusi, da breme postane lažje, ker ga nosi skupaj s Kristusom.

Osrednji del homilije je bil namenjen razlagi evangeljskega odlomka (Mt 11,25–30). Bog svoje kraljestvo razodeva »malim« – tistim z odprtim in zaupljivim srcem. »Tudi sv. Frančišek se je imenoval piccolino, najmanjši med brati. V tem je bila njegova moč,« je spomnil škof. Jezusovo povabilo »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi« je po njegovih besedah zdravilo za sodobnega človeka, ki v nemiru išče notranji mir. »Kdor svoje življenje položi v Gospodove roke, izkusi, da breme postane lažje, ker ga nosi skupaj s Kristusom,« je poudaril.

Kot primer Frančiškove vere je navedel njegovo srečanje z gobavcem: »Kar je bilo sprva grenko, je postalo sladko. To je evangeljska logika: kar je brez Kristusa težko, z Njim postane lažje in rodovitno.«

Bogu se zahvaljujem za dar življenja sv. Frančiška, za poslanstvo bratov frančiškanov in za vašo zvestobo Kristusu.

Ob koncu je škof Saje vernike povabil, naj »tudi sami postanejo mali v Gospodovih očeh, prepoznavajo darove v stvarstvu in ljudeh ter prinašajo v odnose odpuščanje, v družbo pa spoštovanje in pravičnost«. Po zgledu sv. Frančiška naj bodo glasniki miru in upanja.

»Bogu se zahvaljujem za dar življenja sv. Frančiška, za poslanstvo bratov frančiškanov in za vašo zvestobo Kristusu. Naj nas Marija, kraljica rožnega venca, in sv. Frančišek spremljata na poti graditve Božje Cerkve,« je sklenil škof Saje.