Pohod za življenje v Ljubljani za zaščito človeka v najbolj ranljivih obdobjih življenja

Novice | 04.10.2025, 15:15 Marjana Debevec

Ljubljanske ulice je danes napolnilo veselje do življenja. Več kot 5000 ljudi se je udeležilo že tradicionalnega vseslovenskega Pohoda za življenja, na katerem so udeleženci poudarjali, da ima vsak človek temeljno pravico do življenja. Dogodek je potekal tudi v znamenju praznovanja zaradi zadostnega števila zbranih podpisov za referendum. Udeleženci so se zavezali, da bodo mobilizirali čim širši krog ljudi za aktivno udeležbo na tem ključnem referendumu in s tem zaščitili vse bolnike in starejše.

Ne živimo več v srednjem veku, da ne bi vedeli, kako se otrok razvija v maternici, je poudarila voditeljica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares. "Vsakemu človeku pa zgolj zato, ker je človek pripadajo človekove pravice in prva, osnovna je pravica do življenja. Zato nihče nikoli in nikdar ne bi smel imeti pravice vzeti življenje drugemu človeku."

Zdravnica dr. Bojanka Štern je spomnila, da imamo v ustavi zapisano pravico do nedotakljivosti življenja. Opozorila pa je tudi na izkrivljanje besed v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. "To je zakon o pomoči pri samomoru in to je zakon o doložnostih zdravnika in zdravstvenih delavcev o pomoči pri samomoru."

Potem ko je navedla več stranpoti omenjenega zakona je povedala, da je v Kanadi že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo.

Osebje tega ne zdrži

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala številne umirajoče, je navedla več zgodb, ki potrjujejo vrednost zadnjega obdobja življenja. "Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete? Zmoremo, ker je trenutek odhoda iz življenja prav tako pomemben, kot trenutek prihoda."

Povedala je, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. "In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi."

Uspešna nogometašica Mirjam Kastelec, katere brat ima Downov sindrom, pa je pričevala o tem, kako je zanj Bogu hvaležna. "Zdi se mi, da je središčna točka, okrog katere se vsi zbiramo. Ta skrb, ki jo od nas zavtehav, nas vse skupaj združuje in preprečuje, da bi živeli vzporedna življenja vsak v svoji sobi, ker moramo pri skrbi zanj sodelovati vsi."

Najbolj pretresljiva pa je bila zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave.

Prebujali so jo kriki splavljenih otrok

"Mamina post abortivna travma je bila strašna. Njeno zdravje se je pred mojimi očmi iz dnevna v dan slabšalo. V vodovodnih jaških je slišala glasove duš. Ponoči so jo prebujali kriki splavljenih otrok. Malo je manjkalo, da bi storila samomor. Zakaj me nihče ni opzoril: niti starši, niti šola, niti Cerkev, se je jokala."

Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. Mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, kar lahko preberete na naši spletni strani.

Vse to je potrdilo prizadevanja številnih za zaščito življenja in podporo mamicam v stiski.

Sledil je pohod veselja po ljubljanskih ulicah in nato še poslušanja bitja srca v maternici.