Les kot gradbeni material: prednosti in izzivi

Svetovalnica | 25.09.2025, 15:25 Mirjam Judež

Les je v Sloveniji že stoletja pomemben gradbeni material, ki združuje tradicijo, funkcionalnost in estetiko. Zakaj je les še vedno priljubljen, katere vrste so najprimernejše za različne namene in kako se soočamo z izzivi, povezanimi z njegovo uporabo? Kako lahko les primerjamo z drugimi gradbenimi materiali, kot sta beton ali jeklo, tudi ko imamo v mislih ogljični odtis? V studio smo povabili dr. Miha Humarja, inženirja lesarstva in univerzitetnega profesorja: »Tradicija rabe lesa v Sloveniji sega že v čas neolitika. Danes si ljudje vedno bolj želimo naravnih materialov, zdravega bivanjskega okolja, materialov, ki imajo čim manjši vpliv na okolje in ravno to nam nudi les. V Sloveniji imamo kar nekaj resnih, dobrih podjetij v svetovnem merilu.« S strokovnjakom se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Prednosti uporabe domačega lesa v gradnji: trajnost, nižji ogljični odtis

Noben od gradbenih materialov ni nikoli povsem trajen. Življenjska doba lesa je odvisna od načina, mesta uporabe, vzdrževanja in znanja. Okoljski odtis lesenega vrtca je trikrat nižji od ogljičnega odtisa klasično grajenega vrtca, pove dr. Herman. Z rabo lesa v okolje sproščamo trikrat manj ogljikovega dioksida in drugih okolju neprijaznih kemikalij. Karkoli drugega uporabljamo, moramo segreti na relativno visoko temperaturo (jeklo, les, cement). Les je edini material, kjer to ni potrebno. Če uporabljamo domač les, pa dosegamo še bistveno več ciljev. Ohranjamo zaposlenost na podeželju, skrbimo za domače lastnike gozdov, transportni stroški so nižji.

Najbolj za gradnjo primerne lesne vrste

Sogovornik pove, da večina evropskih lesnih vrst ne dosega odpornosti kot jo tropske, afriške, avstralske, južno-ameriške lesne vrste. Npr. ebenovina, mahagonij imata vrhunsko odpornost, naše lesne vrste pa so po odpornosti bolj skromne. Naša najbolj odporna lesna vrsta robinia je »uvožena«. Zanjo je značilna res dobra odpornost. Sledijo kostanj, hrast, macesen, ki je ravno na sredini. Les lipe, gabra, topola na prostem relativno hitro propade, lahko pa iz njega izdelamo pohištvo.

Če se odločimo za leseno fasado oz. za rabo lesa kjerkoli, se moramo zavedati, da se barva spreminja. To je naravni proces, ki ga moramo sprejeti.

Smrekov les: osnova slovenskih gradenj

V Sloveniji je smrekov les najpogosteje uporabljen gradbeni material, saj je prisoten v približno 80 % streh na slovenskih hišah. Njegova priljubljenost izhaja iz dostopnosti in primernosti za različne konstrukcijske namene, zlasti če je streha zasnovana z zadostnim napuščem, ki ščiti les pred vremenskimi vplivi. Za podaljšanje življenjske dobe smrekovega lesa strokovnjaki priporočajo uporabo okolju prijaznih biocidov, kot so tisti na osnovi bakrovih pripravkov. Ti lahko življenjsko dobo lesa podaljšajo na 30, 50 ali celo 100 let, kar dokazujejo testne klopi, postavljene na različnih lokacijah, kot so: Velika planina, Seča, Škocjanski zatok in druge.

Macesen: tradicionalna, a manj odporna izbira za fasade

Macesen je bil v preteklosti zelo cenjen za zunanje fasadne obloge, zlasti zaradi svoje estetske privlačnosti in naravne odpornosti. Vendar dr. Humar opozarja, da macesen ni več med najbolj odpornimi lesnimi vrstami za fasade, še posebej v nižinskih območjih, kot je Ljubljanska kotlina. V vlažnih in manj prepišnih okoljih se na macesnu hitro pojavijo glive modrivke ali črne glive, ki povzročajo temnenje lesa. To je naraven proces, ki ga ni mogoče povsem preprečiti, saj je del staranja lesa. Spreminjanje barve je treba sprejeti kot naravno lastnost, podobno kot se spreminja videz človeške kože z leti. Kljub temu macesen ostaja bolj trajnostna izbira v primerjavi z eksotičnimi lesnimi vrstami, saj je lokalno dostopen in okolju prijaznejši.

Skoraj na tedenski bazi se na nas obračajo ljudje, ki imajo zaradi ravnih streh velike težave. Zato se pogosto šalimo, da obstajata samo dve vrsti ravnih streh: take, ki puščajo in take, ki še bodo.

Izbira lesa glede na pričakovano življenjsko dobo

Izbira prave lesne vrste je odvisna od pričakovane življenjske dobe konstrukcije. Za kratkotrajne projekte, ki trajajo dve ali tri leta, je vrsta lesa manj pomembna, medtem ko za dolgoročne gradnje (30–40 let) priporočajo bolj odporne vrste ali dodatno zaščito. V 19. stoletju je bil macesen med redkimi dostopnimi in odpornimi vrstami, saj je bila uporaba hrasta pogosto omejena na vojaške ali cerkvene namene. Danes imamo na voljo širši nabor materialov, kar omogoča bolj premišljene odločitve. Pomembno je, da se vprašamo, kako dolgo želimo, da konstrukcija traja, in temu prilagodimo izbiro lesa ter zaščitne ukrepe.

Izzivi ravnih streh v Sloveniji

V Sloveniji so tradicionalno prevladovale strehe z naklonom, ki so bolj prilagojene podnebnim razmeram. V zadnjem času pa se povečuje priljubljenost ravnih streh, ki prinašajo estetske prednosti, a tudi precejšnje izzive. Dr. Humar poudarja, da ravne strehe pogosto povzročajo težave, kot so zamakanje, kondenzacija in slaba izvedba, kar lahko vodi do visokih stroškov sanacije, ki se začnejo pri več deset tisoč evrih. Težave se lahko pojavijo že po nekaj letih, zato je priporočljivo upoštevati tradicionalne gradbene prakse, kot je zadosten napušč, ki ščiti konstrukcijo pred vlago. Humar hudomušno omeni »kadilski test«: če je napušč dovolj velik, da kadilec ostane suh tudi v dežju, je streha pravilno zasnovana.

Jaz ne kadim, ampak včasih se hecamo, da mora streha prestati "kadilski test". Hiša mora imeti toliko nadstreška, da kadilec lahko kadi v vsakem vremenu, ne da bi mu voda, ki pada, ugasnila cigaret. Streha mora pri gradnji upoštevati pravilo škornjev in dežnika. Ko gremo ven v dežju, imamo gumijaste škornje in dežnik, da ostanemo suhi. Enako velja za hišo. Dežnik je streha, hiša pa mora biti dovolj odmaknjena od tal (to so škornji), da lahko dosežemo relativno dolgo življenjsko dobo. 

Les in kakovost bivanja

Poleg konstrukcijskih lastnosti les močno vpliva na kakovost bivanja. Leseni objekti ustvarjajo topel in prijeten ambient, kar potrjujejo izkušnje obiskovalcev in študentov v lesenih prostorih. Les naravno uravnava vlago v prostoru, kar prispeva k ugodni mikroklimi in zmanjšuje potrebo po ogrevanju, saj je občutek toplote v lesenih prostorih izrazitejši. Poleg tega les deluje kot naravna zaščita pred elektromagnetnim sevanjem. Včasih rečemo, ena od slabosti lesenih hiš je, da mobilni telefon malenkost slabše »vleče«, ampak to je dobro. Nič ni hudega, če nismo ves čas dosegljivi in če moramo stopiti do okna za boljši signal. Vsi pravijo, da je treba lesene objekte tudi manj ogrevati. Te lastnosti lesa ne le izboljšajo bivalno udobje, temveč prinašajo tudi energetske prihranke.

Zaščita lesenih površin: olja in njihovi izzivi

Poslušalec Aleksandar je delil izkušnjo z lesenim objektom iz hrastovine, ki so ga zaščitili z oljem, a se je na soncu močno posvetlil, medtem ko je pod napuščem ohranil prvotno barvo. Dr. Humar pojasnjuje, da so olja, kot je laneno olje, tradicionalna oblika zaščite lesa v Sloveniji, a prinašajo izzive. Olja zahtevajo pogosto vzdrževanje, vsako leto bi moral naoljiti les, kar jih naredi relativno drago rešitev. Poleg tega olja povečujejo vnetljivost lesa, kar lahko predstavlja tveganje, kot je pokazal primer požara v londonski stolpnici. V nekaterih državah zato omejujejo uporabo olj na fasadah javnih zgradb. Ko je les enkrat premazan z oljem, je težko preiti na drug premazni sistem, saj se drugi premazi na oljni podlagi slabo oprimejo. Dr. Humar priporoča, da lastniki pred odločitvijo preizkusijo različne premaze na testnih kosih lesa, saj je estetika stvar osebnega okusa, medtem ko je funkcionalnost odvisna od lokalnih podnebnih razmer.

Les v vodnih okoljih: izbira za vodna kolesa

Poslušalec Jernej, ki obnavlja staro kmečko hišo z vodnim kolesom, je vprašal, kateri les je najprimernejši za takšne projekte. Vodna okolja so za les izjemno zahtevna zaradi stalne vlažnosti, ki spodbuja razvoj gliv. Dr. Humar priporoča uporabo hrastovega lesa ali impregniranega iglavca z bakrovimi pripravki. Kostanj se zaradi zvijanja ne priporoča. Impregnacija z bakrovimi pripravki, ki jo izvajajo specializirana podjetja, lahko podaljša življenjsko dobo cenejšega lesa do ravni hrastovega. Pomembno je tudi upoštevati obrabo zaradi peska v vodi, ki lahko poškoduje vodna kolesa, še posebej, če so v uporabi. Impregniran les je varen za vodne organizme, saj se baker dobro veže v les in se po 14-dnevnem sušenju ne izpira.

Trajnost hrasta: izkušnje in vzdrževanje

Gospa Veronika je delila izkušnjo z vzdrževanjem hrastovega balkona, mize in klopi, ki so po 50 letih še vedno v dobrem stanju. Hrast je tradicionalno cenjen zaradi svoje obstojnosti, kar potrjujejo dolgoletne izkušnje. Dr. Humar poudarja, da so takšni primeri dragoceni za analizo trajnosti lesa v realnih pogojih. Hrast je robusten in primeren za zunanje površine, a zahteva redno vzdrževanje, kot je občasno popravljanje ali premazovanje, kar je gospa Veronika uspešno izvajala.

V lesenih hišah je dokazano manj sevanja. Včasih rečemo, da je ena od slabosti lesenih hiš, da mobilni telefon malenkost slabše vleče, ampak to je dobro. Nič hudega, če nismo ves čas dosegljivi.

Sanacija počrnelih lesenih površin

Gospod Blaž je opisal težavo s 40 let staro brunarico, ki je počrnela kljub večkratnemu premazovanju. Dr. Humar pojasnjuje, da je počrnitev posledica gliv modrivk, ki rastejo na površini lesa in ne povzročajo strukturne škode, temveč estetske spremembe. Te glive se hranijo s površinskimi usedlinami, kot so prah in umazanija. Ročno brušenje s smirkovim papirjem lahko površino posvetli, a je zelo zamudno, zlasti pri brunaricah. Alternativa je peskanje ali peskanje s suhim ledom, ki odstrani zunanjo plast lesa, čeprav je to dražja rešitev. V nekaterih primerih je treba poškodovane dele lesa zamenjati. Dr. Humar priporoča, da lastniki preizkusijo različne premaze, kot so biocidni pripravki z minimalnim vzdrževanjem, na testnih kosih lesa in po pol leta ocenijo njihov videz in oprijem. Preizkus z nožem lahko pokaže, ali se premaz lušči, kar pomaga izbrati najboljšo rešitev.

Notranje in zunanje lesene obloge: prezračevanje je ključno

Gospa Pavla je vprašala o uporabi lesenih oblog v stanovanju in možnosti dodajanja zunanje obloge. Dr. Humar poudarja, da je pri zunanjih oblogah ključno zagotoviti dobro prezračevanje, da se prepreči kondenzacija. Če obstaja dvom o zadostnem kroženju zraka, priporoča vrtanje majhnih lukenj na nevidnih mestih (npr. spodaj ali zgoraj), ki omogočajo zračenje za oblogo. Takšen pristop preprečuje nabiranje vlage in podaljšuje življenjsko dobo lesa.