Če si bolnik še vedno želi umreti, pomeni, da nismo vse storili zanj

Novice | 21.09.2025, 06:10 Marjana Debevec

Podpis za referendum, ki bi preprečil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je oddalo že več kot 12 tisoč ljudi. Do potrebnih 40 tisoč, jih torej manjka še 28 tisoč. Društva, organizacije in posamezniki, ki spremljajo umirajoče, opozarjajo, da gre za izjemno škodljiv zakon, ki bo vodil v propad naše družbe. Med njimi je tudi Slovensko društvo Hospic.

Slovensko društvo Hospic že vse od začetka oblikovanja omenjenega zakona opozarja, da se je vprašanj, ki zadevajo zadnje obdobje življenja, lotiti širše.

»Ko postavimo vprašanje: evtanazija da ali ne, ne moremo govoriti o izbiri, ker paliativna oskrba še ne pride v vsak dom in je še daleč premalo razvita, da bi lahko odgovorila na potrebe bolnika,« je za naš radio pojasnila predsednica omenjenega društva Renata Roban.

Po njenih besedah je treba pri človeku, ki si želi končati življenje, nasloviti njegove stiske in odgovoriti na njegove potrebe.

»In če človek še vedno razmišlja o smrti, nismo naredili vsega. To vprašanje moramo zato ponoviti: kaj potrebuje, da ne bo več potrebno razmišljati o smrti.«

Zgodila se bo nepopravljiva škoda

Prepričana je tudi, da se bodo ljudje v primeru uzakonitve smrti na zahtevo za evtanazijo odločali zato, da ne bodo obremenili svojcev in družbe. Tako se bo zgodilo nekaj, česar ni več mogoče popraviti.

»Zato govorimo o nepopravljivi škodi, ireverzibilni škodi, ker je to dragoceni čas, ko se resnično zaključijo stvari v življenju za miren prehod v smrt. In če se to predčasno zgodi, nam ta čas umanjka. Gre za posvečeni čas, ki ga človek potrebuje: tako tisti, ki ostajamo, in tisti, ki umre, da lahko mirno odide.«

Škodo, ki bi jo storil takšen zakon, bomo po besedah Renate Roban spoznali šele po nekaj letih.

Zaščiti življenja, še posebej v tem najbolj ranljivem obdobju, bosta posvečena tudi Pohoda življenje in sicer v soboto, 27. septembra v Mariboru in nato vseslovenski pohod 4. oktobra v Ljubljani.