Zaradi novele zakona o vrtcih shod pred državnim zborom

Slovenija | 12.09.2025, 06:19 Marta Jerebič

Pristojni odbor državnega zbora bo v ponedeljek opravil drugo branje novele zakona o vrtcih. Ta bo v taki obliki pomenil počasno zapiranje trenutnih zasebnih vrtcev, opozarjajo njihovi predstavniki. Zato danes ob 15. uri pred državnim zborom pripravljajo mirni protestni shod.

Koliko vrtcev je ogroženih?

V Evropski uniji v povprečju skoraj tretjina otrok obiskuje zasebne vrtce, pri nas je ta delež komaj šest odstotkov. Zaradi novele zakona pa je ogroženih še teh nekaj odstotkov. Glavni problem je, da bo novoustanovljeni zasebni vrtec potreboval koncesijo občine, če bo izvajal javno veljavni program, pri čemer jih občine ne bodo mogle razpisati, če bo prostor v javnem vrtcu. Ob tem ni jasno, kako bo čez 10 let s podaljševanjem obstoječih koncesij. 

»Zakon bo privedel do zaprtja 58 zasebnih vrtcev, kar bo prizadelo več kot 1100 otrok, dodatnih 2140 otrok pa bo ostalo brez mest, če občine obstoječim vrtcem ne bodo podaljšale koncesij. Posledično bo brez dela ostalo okoli 800 zaposlenih strokovnih delavcev,« je v sredo na novinarski konferenci povedala poslanka SDS Alenka Jeraj in dodala, da bo poslanka skupina predlagala črtanje spornih členov.

Delujejo po enakih pravilih kot javni vrtci

Poudarila je, da občina sofinancira le vzgojo otrok v zasebnem vrtcu, ne vrtca samega, za vse investicije vanj poskrbi zasebnik. Ustanovitelj Zavoda G-rega in predstavnik Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Gregor Pust pa je izpostavil, da delujejo po enakih pravilih kot javni vrtci – z enakimi normativi, kadrovskimi pogoji in kurikulumom. "Edina razlika je, da v imenu nosimo oznako zasebni. To pa ne more biti razlog za naš izbris.«

Zaskrbljenost staršev

Zaskrbljenost izražajo tudi starši otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce. Gregor Hlupič je dejal, da je bil za njegovega sina zasebni vrtec edina možnost, ker sredi leta v javnem ni bilo prostora. Oče štirih otrok Filip Firbas pa je opozoril tudi na finančno tveganje, če bi vrtec izgubil koncesijo, saj bi sicer finančno breme, če bi želeli otroka obrdžati v istem vrtcu, večinoma padlo nanje.

Shod

Govorniki so poudarili, da s petkovim shodom želijo opozoriti na svoj glas, da vlada preneha z uničevanjem zasebnih vrtcev in da staršem ne odvzame pravice odločanja o vzgoji svojih otrok. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda sv. Stanislava Tonetom Česnom, ravnateljico vrtca dobrega pastirja Špelo Avšič in vzgojiteljico Petro Avbelj. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.

Direktor zavoda Tone Česen je povedal, da odločevalcem želijo sporočiti predvsem to, da »živimo v pluralni demokratični družbi, v kateri smejo obstajati različni, tudi vzgojno izobraževalni programi. Zasebni vrtci bogatijo šolski in predšolski prostor. Odločevalci morajo narediti vse za to, da omogočijo, da bodo ti vrtci in pa predvsem otroci v teh vrtcih ter njihovi starši imeli to možnost izbire. To je ključno sporočilo - da naj se ne spreminja neke prakse, ki je trenutno zelo dobro delujoča zaradi nekih političnih interesov.«

Vzgojiteljica Petra Avbelj je prav tako izpostavila pluralnost v šolskem sistemu, ki je nekaj dobrega in nikakor ni grožnja sistemu. »V bistvu je kot dodatna možnost, kjer vsak lahko izbere nekaj zase. Ljudje imamo različne talente, bližje so nam različni pristopi, lažje torej razvijamo talente v ustanovah, ki imajo različne poudarke in pristope. Tako se lahko maksimalno razvijemo, kar koristi tudi družbi – postaja s tem bogatejša za maksimalno razvite posameznike. Ti sistemi bi se morali med seboj prepletati, delovati bi morali skupaj za dobro posameznika in družbo; srečen posameznik, srečna družba.«

Po besedah ravnateljice Špele Avšič je raznolikost veliko bogastvo, če jo prepoznamo kot tako. »Ljudje smo si različni, nekaj je všeč tebi, nekaj drugega meni, tako da ta raznolikost lahko zelo obogati. Če je vse poenoteno, so zadeve osiromašene. Druga stvar, ki bi jo tukaj poudarila, pa je, da je z vsakim zasebnim vrtcem manj stroškov kot z občinskimi. Tukaj govorimo o 85 odstotnem financiranju občinskega dela, torej 15 odstotkov občinskega dela v zasebnih vrtcih brez koncesije pokrivajo starši. Tukaj so investicije, vzdrževanje, ki jih mora pokriti zasebni vrtec brez koncesije sam, Prav tako s strani občine niso pokrita prosta mesta in dodatna strokovna pomoč. Zasebni vrtci so za občino torej v splošnem cenejši kot občinski, so pa tudi v večini zelo kvalitetni in vsak, ki razpolaga z denarjem, ve, da, se je potrebno odločiti za kvaliteto in seveda, če je mogoče s čim manj stroški. Zato bi rada sporočila to, da ni potrebno imeti nobenih skrbi z zasebnimi vrtci.