Učitelji na romanju v Kočevje

Novice | 07.09.2025, 15:03 Marjana Debevec

V Kočevju je včeraj v znamenju svetega leta potekalo romanje pedagoških delavcev Škofije Novo mesto. Slovesnost je vodil nadškof Marjan Turnšek, navzoče pa je nagovoril krajevni škof Andrej Saje. Zatrdil jim je, da so v času, ko svet zaznamujejo nemiri, vojne in izguba vrednot, tisti, ki lahko pri mladih neposredno gradijo temelje za življenje v resnici, ljubezni in sožitju. Služba učitelja je po njegovih besedah predvsem darovanje za druge. Njegovo poslanstvo pa je pomagati mladim, da odkrijejo, kdo so, in da lahko postanejo tisto, za kar jih je Bog posebej ustvaril.

OBJAVLJAMO CELOTEN NAGOVOR ŠKOFA ANDREJA SAJETA:

Spoštovani gospod nadškof dr. Marjan Turnšek, dragi pedagoški delavci in vsi navzoči!

V svetem jubilejnem letu obhajamo srečanje novomeške škofije tudi za pedagoške delavce. Z veseljem vas vse iskreno pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste se danes zbrali v Kočevju, da bi skupaj črpali moč, navdih in pogum za vaše poslanstvo.

Najprej želim izraziti zahvalo pedagoškim delavcem za vaše dragoceno delo. Vaše poslanstvo ne zajema le prenosa znanja, temveč tudi vzgojo za vrednote in dostojanstvo vsakega človeka, še posebej otrok in mladih, ki so vam zaupani. V času, ko je naš svet zaznamovan z nemiri, celo vojnami, razdrobljenostjo in izgubo vrednot, je vaše delo še toliko bolj pomembno. Vi ste tisti, ki lahko pri mladih neposredno gradite temelje za življenje v resnici, ljubezni in sožitju.

Papež Frančišek je januarja letos učiteljem dejal: »Bodite ljudje upanja.« Učitelj, ki nosi v sebi upanje, se zaveda, da ni poklican le k poučevanju, ampak tudi k služenju. To ni služba, ki bi bila v prvi vrsti namenjena osebnemu uspehu, temveč je predvsem darovanje za druge. Dobra, kakovostna pedagogika temelji na ponižnosti. Celostna vzgoja je vedno dar, ki se daje brez pogojev in ne da bi pričakovali koristi. To je v resnici služenje drugemu, predvsem življenju odraščajočih mladih oseb.

Učiteljevo upanje ne temelji na lepih besedah in frazah, ampak na resničnosti. Verjame, da ima vsako vzgojno prizadevanje svoj smisel in vrednost. Zaupa, da ima vsak otrok dostojanstvo in določene sposobnosti, klic v življenje in poslanstvo, h kateremu je poklican. Prav to je tisto, kar daje učiteljskemu delu veličino: pomagati mladim, da odkrijejo, kdo so, in da lahko postanejo tisto, za kar jih je Bog posebej ustvaril.

Papež Leon XIV. je v nagovoru učiteljem poudaril, da ste učitelji vzorniki vere in odnosa s Kristusom. Ni dovolj, da otroke in mlade učimo znanja; potrebno je, da v njih prebujamo tudi vero in upanje. To pomeni, da pristna vzgoja vedno izhaja iz osebnega odnosa s Kristusom, saj je On največji Učitelj. On je tisti, ki nas uči ljubezni, resnice in spoštovanja. Zato je ključno, da tudi učitelji in vzgojitelji negujete oseben odnos s Kristusom, ker ravno iz tega odnosa raste vse vaše delo. Učitelji oblikujete prihodnost družbe in naroda.

V imenu naše škofije vam izražam hvaležnost za vaša prizadevanja in vedno nova iskanja poti, kako mladim pokazati pravo smer. Skupaj okrepimo vero in svetu prinašajmo upanje! Naj vaše delo ne bo le odgovor na zahteve programov in učnih načrtov, ampak predvsem pričevanje, da je mogoče živeti drugače: v resnici, v medsebojni solidarnosti in v pristni ljubezni do Boga in do bližnjega.

Naj vas pri tem spremlja zavest, da niste sami. Z vami je krščansko občestvo, vir navdiha pa naj bo pravi učitelj Jezus Kristus. Naj vas Njegov blagoslov napolnjuje z novo močjo, da boste še naprej zvesto opravljali nezamenljivo poslanstvo.

Bog vas blagoslovi in vodi na vseh vaših poteh!