Udeleženci v misijonu v Bolgariji | (foto: osebni arhiv)
Med počitnicami v misijone polagati ploščice
Kolokvij Maja Morela
V času, ko mnogi izbirajo brezskrbne dopuste na morskih obalah, se je skupina mladih s salezijancem Gregorjem Markelcem odločila za nekoliko drugačne počitnice. Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so se podali na misijonsko izkušnjo v Bolgarijo. V Staro Zagoro, k romski skupnosti Mahala. Kar so tam doživeli, jih je presenetilo, obogatilo in tudi spremenilo.
Ob prihodu v Bolgarijo so jih presenetile preproste, a drugačne podobe vsakdana. Navdušili so jih ravninska pokrajina, neskončna polja sončnic in prizori iz preteklosti: konjske vprege na mestnih ulicah. »Ceste sicer niso bile najboljše, ampak ljudje so bili pa izjemni.«
Sprejeli so nas z nasmehom, brez predsodkov. Ni bilo nobene nevarnosti, ali strahu. Le iskreno srečanje.
Mladi so večino časa preživeli v Don Boskovem centru na robu mesta Stara Zagora, ki povezuje bolgarsko prebivalstvo z romsko skupnostjo. Tam so izvajali programe za romske otroke in mladino, od delavnic, iger do neformalnega druženja. »Presenetilo me je, kako zelo odprti so. Sprejeli so nas z nasmehom, brez predsodkov.« »Ni bilo nobene nevarnosti, ali strahu. Le iskreno srečanje,« so se strinjali.
Delali smo s kosilnico, polagali ploščice, pometali ogromno nadstropje, da smo bili na koncu čisto beli od prahu.
Poleg misijonskega dela so si mladi ogledali tudi del bolgarske zgodovine in naravnih lepot. Obiskali so obalo v Burgasu, spomenike v Šipki ter en večer preživeli z veleposlanico Slovenije v Sofiji. Skupina se je vsak dan sama organizirala. Kuhali so, pospravljali, pripravljali animacije in gradili skupnost, ki je postala nekaj več kot le misijonska ekipa. »Dekleta so bile naše glavne kuharice. Jedli smo dobro, nič nam ni manjkalo.« Je povedal Markelc in dodal: »Najlepše je bilo, ker ni bilo pritoževanja, kar je bilo potrebno, so storili.« Poleg igranja z otroki so se mladi resno lotili tudi fizičnih opravil. »Delali smo s kosilnico, polagali ploščice, pometali ogromno nadstropje, da smo bili na koncu čisto beli od prahu. Vse to nam bo ostalo v lepem spominu, ker smo delali z veseljem."
