Igor Omerza | (foto: Katja Kodba/STA)
Mnoge maske so ostale na svojem mestu
Slovenija Helena Križnik
Slovenijo je močno zaznamovala polpretekla zgodovina. Vse kaže, da se rane, ki jih je pustila, še dolgo ne bodo zacelile. Medtem ko mnogi dokumenti iz obdobja po drugi svetovni vojni ostajajo in po delčkih prihajajo v javnost, njegovi akterji odhajajo. Med tistimi, ki bi lahko povedali več ter tako pomagali, da bi bilo v naši državi končno zadoščeno resnici in dostojanstvu, je nedavno umrli Zdenko Roter. Da si njegova vloga v domačem družbenem in političnem prostoru zasluži kritično presojo, je za Radio Ognjišče opozoril raziskovalec arhivov in pisatelj Igor Omerza.
Cerkev je bila po vojni najbolj zalezovana institucija pri nas
Zdenko Roter je bil dobršen del svojega življenja aktivni člen režima, ki ni bil ne demokratičen ne svoboden. Kompromitira ga predvsem udbovsko obdobje med letoma 1945 in 1960, je opozoril Igor Omerza. »Deloval je v referatu za kler. Vemo, kakšni grozoviti zločini so se dogajali nad duhovniki v prvem povojnem obdobju, saj je bila Cerkev najbolj zalezovana asociacija oziroma institucija v povojni in zdaj na srečo propadli socialistični Sloveniji. Najdemo ga tudi kot šefa ljubljanske udbe, ki je pokrivala dve tretjini celotne udbovske operative v Sloveniji. Ljubljanska udba je imela tudi zunanje dele, delovala je torej tudi v tujini proti politični emigraciji in v zamejstvu.«
Omerzi se zdi zanimivo, da je Slovensko sociološko društvo v sporočilu ob Roterjevi smrti ta del njegove biografije zamolčalo. »Oni so kot nekaj pozitivnega napisali, da je deloval v varnostni službi. Sprašujem se, ali sociologi ne vedo, da je bila ta varnostna služba tajna politična policija, ki je bila zločinska organizacija.«
Material o duhovnikih je Roterju pošiljala udba
Roter je bil utemeljitelj sociologije religije pri nas, smo ob novici o njegovi smrti lahko zasledili v osrednjih medijih. Kako njegovo znanstveno delo vidi Omerza? »Prvo znanje o kleru, kot se je takrat reklo, oziroma o duhovščini, o religiji je dobival prek zasliševanj duhovnikov. Ko je bil profesor na FSPN, mu je pa material pošiljala udba. Kakšna je to akademska sfera, da je od udbe prejemal analize delovanja klera v Sloveniji?«
Omerza je bil eden tistih, ki je pričakoval, da se bo Roter o svojem udejstvovanju v udbi razpisal v svojih delih Padle maske in Pravi obraz. A se to, kot je dodal, ni zgodilo. »Mnoge maske so ostale na svojem mestu, predvsem iz tega njegovega obdobja udbovanja. Zanimivo pa je, da je prav v knjigi Padle maske preveč povedal o obdobju, ko je bil svetovalec Milana Kučana, torej po osamosvojitvi, ko je bil Milan Kučan predsednik republike.«
Sodelavca udbe, ki bi pred smrtjo kaj povedal, ni
Sodelavca udbe, ki bi pred svojo smrtjo kaj povedal, praktično ni, je ob tem pripomnil Omerza. »Živi še Silvo Gorenc, ki bi lahko veliko povedal, a ne bo. Marsikaj bi lahko razjasnil, ampak tega ne moremo pričakovati.« Problem je, da je uničena tudi večina arhivov pri nas, tako Omerza. Upe polaga v odprtje beograjskih arhivov, mogoče pa se bodo z leti pojavili še kakšni doma spravljeni dokumenti in odstrli zaveso s tega temnega časa naše preteklosti, je dodal.
