Škof Saje na Zaplazu: Krepimo življenje in prinašajmo upanje!

Cerkev na Slovenskem | 15.08.2025, 12:38 Uredništvo Radia Ognjišče Alen Salihović

Na praznik Marijinega vnebovzetja, ki po besedah novomeškega škofa in predsednika SŠK Andreja Sajeta »izraža eno najbolj tolažilnih verskih resnic«, so se verniki zbrali pri romarskem svetišču Marije Vnebovzete na Zaplazu. V pridigi je škof poudaril, da praznik razodeva, »kako globoko Bog spoštuje človeško telo« in da obljuba, izpolnjena v Mariji, velja tudi za vse verujoče.

»Marijino vnebovzetje krepi našo vero in krščansko upanje, da je vsak korak vere in zvestobe Božjemu načrtu poln smisla in vodi v življenje,« je dejal. Marijino življenje je po njegovih besedah zaznamovala trdna vera, odprtost za Božjo voljo in služenje. »Bila je milosti polna, ni pa bila brez težav – doživela je stiske, negotovost in bolečino. A ostala je zvesta in verovala, da je Bog z njo.«

Škof Saje je spomnil, da je vsak človek poklican k poslanstvu in da »Bog daje milost, ki je potrebna za pot, po kateri nas vodi«. Marija nas uči, da je pot do nebes pot zaupanja in zvestobe, tudi sredi preizkušenj.

Ob evangeljskem prizoru Marijinega obiska Elizabete je škof izpostavil, da »enaka bližina, ki jo je Elizabeta občutila v Marijini navzočnosti, danes postaja resničnost v evharistiji«. Po prejemu Kristusovega telesa tudi verniki postajajo »kraj Božje navzočnosti«.

V nagovoru je opozoril na sodobne izzive, ki zahtevajo trdnost in sočutje. Spomnil je na besede sv. Bernarda: »Če se tvoje srce znajde v viharju – poglej zvezdo, pokliči Marijo!« in dodal: »Ona ostaja blizu vsakemu človeku, ki hrepeni po miru, luči in tolažbi.«

Posebej je poudaril Marijino sprejemanje življenja kot zgled za današnji čas. »Tudi mi smo poklicani, da v svojem okolju krepimo kulturo življenja – z besedo, s pričevanjem in z bližino do vsakega, zlasti do najranljivejših.« Kritično se je dotaknil uzakonjenega samomora s pomočjo, ki po njegovem ustvarja nevarno družbeno klimo: »Občutek odvečnosti lahko vodi nekoga do tega, da možnost samousmrtitve celo dojema kot dolžnost. Odgovor na trpljenje ni pospešena smrt, temveč več podpore življenju.«

V tem kontekstu je pozval k sistemski krepitvi paliativne oskrbe in k medčloveški bližini: »Sprejemajmo življenje kot Božji dar, ne kot osebno lastnino. Ne pustimo starejših samih. Smrt ni pravica, ampak prehod v novo življenje.« Izrekel je zahvalo zdravstvenim delavcem, svojcem in prostovoljcem, ki skrbijo za bolne, starejše in pomoči potrebne.

Dotaknil se je tudi širšega svetovnega dogajanja – vojn, lakote in naglih družbenih sprememb – ki v mnogih ljudeh povzročajo strah in izgubo smisla. »Prav v takem svetu smo kristjani poklicani k neomajnemu in trdnemu upanju, ki črpa moč iz vstalega Kristusa,« je dejal in dodal, da je Marijino vnebovzetje »podoba tega upanja, ki presega zemeljsko«.

Ker letos praznujemo sveto leto, je škof spomnil na papeževo spodbudo, naj živimo kot ljudje upanja: »Marija že biva tam, kamor nas vodi naša pot. S svojim zgledom nas spodbuja, da stopamo v prihodnost z zaupanjem.« Ob koncu nagovora je vernike pozval: »Zavzemimo se za življenje in pomagajmo trpečim. Okrepimo molitev za mir! Naj Gospod na Marijino priprošnjo da vsem, ki odločajo o usodi narodov in sveta, razumne in pravične odločitve.«