Srebrni jubilej škofa Jurija Bizjaka

Novice | 06.07.2025, 18:47 Helena Križnik

5. julija 2000 je bil v koprski stolnici v škofa posvečen Jurij Bizjak. 13. maja istega leta ga je namreč sveti papež Janez Pavel II. imenoval za koprskega pomožnega škofa. Papež Benedikt XVI. ga je 26. maja 2012 imenoval za koprskega ordinarija. Na čelu koprske škofije je bil do lanskega 29. novembra, ko je papež Frančišek sprejel njegovo odpoved službi. Za njegovega naslednika je imenoval škofa Petra Štumpfa, ki je bil umeščen 1. februarja letos. Škof Bizjak se je umaknil v pokoj in živi v stanovanju ob božjepotni cerkvi v Strunjanu.

Srebrni jubilej je obhajal skupaj s sobrati škofi in duhovniki ter z verniki na sam dan 25-letnice škofovske službe, na praznik svetih bratov Cirila in Metoda. Pri sveti maši v koprski stolnici je pridigal strunjanski župnik Bojan Ravbar, ki je najstarejši duhovnik v koprski škofiji in tudi njen najstarejši delujoči župnik. Škofa Bizjaka je opisal kot znanstvenika in strokovnjaka v Božji besedi, a tudi umetnika bližine, prijateljstva in bratstva. Človeku se zna približati s preprostim srcem in ga poslušati ter ga navdati s pogumom, je poudaril. Spomnil je, da v tem letu 25 let škofovske službe praznujejo tudi škof Stanislav Hočevar, škof Anton Stres in škof Andrej Glavan. Strunjanski župnik je zbrane povabil k zahvali za vse štiri pastirje in k molitvi zanje.

Škof Štumpf je svojemu predhodniku na čelu koprske škofije ob srebrnem jubileju potrditve v apostolstvo in pridružitve zboru škofov zaželel, naj ga Bog poživi in blagoslovi. »Naj ti daje moči, da boš lahko še naprej pastir Cerkve skupaj z menoj in skupaj z ostalimi slovenskimi škofi kot trdna skala, ki se ne drobi, ampak ostane na svojem mestu, kajti na tej skali Kristus gradi Cerkev in na tej skali počiva vera vseh prebivalcev naše drage dežele. Hvala ti za to, da si, kot si - po Jobu poln skrivnosti in modrosti tudi v trpljenju in spoznanju Gospoda, ki v vsakem času daje pravo poživilo ter tudi moč in veselje, da lahko človek, tudi če je kot Job, izpolni svojo poklicanost in doseže tisti trenutek, ko lahko dobi od Gospoda sadove, ki si jih je prislužil v svoji preizkušnji.«

Škof Štumpf se je ob tej priložnosti škofu Bizjaku zahvalil, ker ga je sprejel kot svojega naslednika na sedežu koprske škofije. »Hvala ti, da si z menoj z ramo ob rami, da hodiš z mano v molitvi, v pastoralni pomoči in tudi v izkušnjah modrosti. Hvala ti, da sva lahko še naprej skupaj pri oltarju v sveti evharistiji.«

Škof Štumpf se je škofu Bizjaku zahvalil tudi za to, da ima srce še naprej odprto za vse duhovnike, ki lahko pri njem najdejo počitek srca ter modrost za oznanjevanje in pravo besedo. Prav tako se mu je zahvalil, ker moli za vernike in se zanje daruje.

Škof Štumpf je Marijo Pomočnico kristjanov prosil, naj krepi škofa Bizjaka, naj vedno hodi z njim, oživlja njegovega duha in mu daje veselje. Svoje voščilo je povzel z besedami njegovega in svojega škofovskega gesla. »Pogum, vse ljudstvo v deželi, s teboj je mati Marija. Dragi škof Jurij, naš sobrat, bodi poživljen in pozdravljen,« je sklenil škof Štumpf.

Ob koncu se je škof Bizjak zahvalil škofu Štumpfu in njegovim sodelavcem za pripravo slavja. Prav tako se je zahvalil ostalim bratom v škofovski službi, duhovnikom in vsem, ki so se ob tej priložnosti zbrali v koprski stolnici. Posebne besede je namenil strunjanskemu župniku. Imel je navdihujočo homilijo, je dejal, prav tako je vsak dan deležen prijaznega gostoljubja pod njegovo streho, je dodal. Nato je škof Bizjak z besedami Antona Exuperyja povzel svojo službo. »Če hočeš narediti barko, zbujaj ljudem hrepenenje po morju! Ni jih treba učiti sekati les in izdelati gredelj za barko, ni jih treba učiti tesati doge za trup in za krov, ni jih treba učiti postavljati jambor in napenjati jadra. Če hočeš narediti barko, zbujaj ljudem hrepenenje po morju! Zbujaj ljudem hrepenenje po potovanju čez morje, željo po spopadu z morskimi valovi, željo po boju s silnimi vetrovi in besnečimi viharji. Zbujaj jim hrepenenje in željo po presežnem, po pogledu čez obzorje, po razgledu za obzorjem! Človek je presežno bitje in je človek samo toliko, kolikor presega samega sebe! Postavi si cilje visoko, najvišje, kar vidiš! Kakor piše apostol Pavel: Pozabljam, kar je za menoj, in se stegujem za tem, kar je pred menoj.« Sledilo je veselo druženje.