Zastarela pobožnost - ali središče naše vere?

Novice 18. 06. 2025, 12:13 Marjana Debevec

Na Družini so predstavili zadnjo okrožnico papeža Frančiška, ki je njegova duhovna oporoka. V njej nam preko podobe Jezusovega Srca približa vso njegovo ljubezen, ki ni le čustvo, ampak predvsem darovanje. Okrožnico so predstavili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, jezuit p. Marjan Kokalj in urednica zbirke dr. Alenka Arko.

Dr. Alenka Arko je povedala, da gre predvsem za teološko usmerjeno okrožnico papeža Frančiška, ki velja za njegovo svojevrstno duhovno oporoko. »On sam pravi, da je Jezusovo srce, Kristusovo srce sinteza evangelija. Lahko pa rečemo tudi, da je vrh naše vere, zato ker Jezusovo srce kontempliramo na križu, to se pravi v velikonočni skrivnosti.«

Nadškof Stanislav Zore je spomnil, da je srce pojem, ki povzema celega človeka, torej tudi vse naše čute in čustva, kar poudarja tudi papež Frančišek v svoji okrožnici, ki s pojmom Jezusovega srca približa njegovo ljubezen do nas. »Največja spoznanja so spoznanja srca, tega notranjega središča, ki je za vse različne tehnike in stroje neulovljivo – srce, v katerem prebiva Bog.«

Naš pogovor z Njim

Pobožnost do Srca Jezusovega tako papež Frančišek približa v samem bistvu – ne kot neko pobožnjakarstvo, ampak kot ljubezen, ki izhaja iz tega Srca. Prav v srcu lahko damo prostor Bogu, da nam spregovori, pa je poudaril jezuit p. Marjan Kokalj.

»Predvsem gre za izkušnjo daru, ki ga prejemamo od Boga, v samem neposrednem stiku z Njim. Lahko bi rekli, da gre za notranji pogovor identitete z identiteto; se pravi naše identitete z Božjo identiteto – za neko izmenjavo.«

Ne da mi ljubimo, ampak da se odpremo Božji ljubezni

Dr. Arko pa je izpostavila, da je na nas predvsem to, da se odpremo Božji ljubezni, ker sami po sebi ne moremo ljubiti. »Se pravi, da mi vedno prejemamo ljubezen od Kristusa. Tisto, kar lahko naredimo, pa je, da odpremo naše srce tej ljubezni. In tako se bo svet spreminjal.«

Je ta pobožnost še aktualna?

Pobožnost do Jezusovega Srca in njegovo sporočilo sta po besedah nadškofa Zoreta vedno aktualna. Treba pa je vedno znova prepoznavati tista področja, ki jih je treba prepojiti z Božjim. Pred 200 leti je šlo za močan odgovor na janzenistični rigorizem, ki je prezrl Božje usmiljenje. »Možje in žene tega našega časa pa potrebujejo to Srce, da bi spoznali Boga in samega sebe.«

Bog je danes bolj na obrobju naših, ni pa v središču naših odločitev, je poudaril nadškof Zore in dodal, da potrebujemo Jezusovo Srce za izgradnjo civilizacije ljubezni. »Ker ko se ozreš v to Jezusovo Srce, ne moreš ne srca in ne oči zapreti pred dejstvom, da to srce ljubi vse. Čisto vsakega človeka,« je še dejal nadškof Zore.