Črna gora se je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani spomnila najmanj 20 tisoč pobitih beguncev v Kamniški Bistrici

Novice | 17.06.2025, 09:18 Alen Salihović

V nedeljo je Srbska pravoslavna cerkve v Ljubljani in Kamniški Bistrici pripravila molitveno bogoslužje ob osemdesetletnici velikega trpljenja ljudi in duhovništva na Slovenskem. V cerkvi Svetih Cirila in Metoda so se spomnili množičnega pobega ljudi iz Črne gore spomladi 1945, ko se je z namenom ohranitve življenja množica beguncev, vključno z vojaki, duhovniki in civilisti, preselila v Slovenijo. Na svojih poti so se ustavili pri Zidanem mostu v Kamniški Bistrici in drugod, kjer je življenje izgubilo več kot 20 tisoč ljudi, ki so bili žrtve Titovih partizanov.

Slovesnost je vodil pravoslavni metropolit črnogorsko‑primorski Joanikije skupaj z različnimi škofi in duhovniki iz Črne gore in Argentine. V pridigi je poudaril, da so bili med pobitimi številni nedolžni, ubiti brez sodbe, in da je spomin namenjen odpuščanju in miru.

Na slovesnosti se je zbralo veliko število vernikov iz Slovenije in Črne gore. Prisostvovali so tudi vidni črnogorski državni predstavniki, vključno s predsednikom Skupščine Črne gore Andrijem Mandićem, podpredsednikom vlade Budimirjem Aleksićem in ministrom Slavenom Radunovićem.

Slovesnosti se je udeležil tudi ekumenski delavec Silvester Gaberšček,  ki je ob tej priložnosti poudaril pomen dolgoletnega prijateljstva s Srbsko pravoslavno cerkvijo ter globoko simboliko molitve za umorjene, pa tudi za njihove morilce. Spomnil je, da so se v Kamniški Bistrici po letu 2005 začeli redni molitveni spomini na žrtve, v letih po 2015 pa so postavili tudi spominsko kapelo ob enem izmed šestih grobišč.

Po ocenah in razpoložljivih seznamih naj bi bilo med žrtvami tudi do 100 duhovnikov ter več kot 20.000 civilistov s področij Črne gore in Hercegovine, ki so bili po koncu druge svetovne vojne usmrčeni brez sodnih postopkov. V eni izmed gomil, ki je bila raziskana, so odkrili posmrtne ostanke več kot 3.000 oseb, večinoma nekdanjih pripadnikov kraljeve vojske z njihovimi družinami.

Osrednje sporočilo dogodka je bilo usmerjeno v odpuščanje in spravo. Kot je poudaril črnogorski metropolit, »moramo odpustiti, a ne pozabiti – da se takšni zločini ne bi več ponovili«. Tako on kot črnogorski predsednik skupščine sta brez ovinkarjenja poudarila, da gre za kriminalna dejanja, ki jih je zagrešil povojni komunistični režim.

Dogodek je bil sklepno zaznamovan z močno duhovno mislijo: molimo za žrtve in za njihove rablje v prepričanju, da so v večnosti že spravljeni – zato smo tudi mi poklicani, da gradimo mir in spravo v vsakdanjem življenju.