Nadškof Stanislav Zore: Gradnja garažne hiše pod tržnico je škodljiv in nepremišljen poseg

Cerkev na Slovenskem | 11.06.2025, 10:26 Alen Salihović

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je v pogovoru za Radio Ognjišče na binkoštni ponedeljek izrecno opredelil proti načrtovani gradnji podzemne garažne hiše pod ljubljansko tržnico. Kot poudarja, gre za izjemno občutljiv in zgodovinsko pomemben prostor, kjer bi poseg ogrozil ne le kulturno dediščino, ampak tudi duhovno središče mesta.

»Gre za nekakšen kulturni center, za eno kulturno središče, duhovno središče Ljubljane, za našo stolnico, za semenišče z semeniško knjižnico, potem je tu stolno župnišče in so tu še Plečnikove arkade,« je opozoril nadškof.

V nadaljevanju je posebej izpostavil, da gre za območje z izjemno arheološko in arhitekturno vrednostjo, kjer so že odkrili ostanke srednjeveškega samostana, cerkve, grobnic ter pomembne freske in stavbe, ki sodijo na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. »To predstavlja arhitekturno dediščino, ki bi lahko predstavljala lepo ponudbo za turiste in obiskovalce Ljubljane, ki bi gledali v preteklost Ljubljane.«

Največjo zaskrbljenost pa po njegovih besedah povzroča narava gradnje – globina, vpliv na podtalnico ter možnost dolgoročnih negativnih posledic. »Gre za podzemno garažo, globoko kar 20 metrov ... posledice, ki bi sledile v letih, v desetletjih po tej gradnji, so nepredstavljive in nepredvidljive.«

Nadškof je tudi pojasnil, da cerkvene ustanove – kot mejni lastniki zemljišča – v postopek niso bile vključene na primeren način. Opozoril je na netransparentnost načrtovanja in težave pri pridobivanju dokumentacije: »Večkrat smo zahtevali, da dobimo pogled v podatke, na osnovi katerih so stvari načrtovali, ... do teh podatkov nismo prišli. Kar napeljuje na misel, da stvari mogoče niso popolnoma transparentne.«

Nadškof Zore je potrdil, da so s strokovnjaki z različnih področij – gradbeništva, hidrologije, seizmologije, varovanja kulturne dediščine – spremljali postopke in pravočasno vložili svoje pomisleke. Posebej zaskrbljujoč se mu zdi vpliv dveh vodnih tokov: podtalnice iz barja in toka iz grajskega hriba, kar še dodatno povečuje tveganje.

Na očitke, da je Cerkev zadržana do sprememb, nadškof Zore odgovarja z jasno držo: »Ne strinjam se s takšnimi posegi v prostor zaradi zelo, zelo različnih vidikov.«

Pravi, da mestna občina s temi načrti krši lastna prometna načela iz preteklosti, saj je že pred desetletji odločila, da avtomobilov v strogi center mesta ne bo več. Danes pa se tam gradi že tretja podzemna garaža: »V strogi center mesta bo postal parkirišče ... razumem – shizofrena situacija.«

Nadškof je tudi izrazil hvaležnost civilni družbi in posameznikom, ki se iz strokovnih in osebnih razlogov angažirajo za zaščito dediščine in duha mesta: »To je tisti del javnosti, ki ima Ljubljano v srcu ... želijo jo ohraniti zase in za prihodnje rodove.«

Ob koncu pogovora je zatrdil, da bodo tako kot doslej podpirali vse strokovne, kulturne in civilnodružbene pobude, ki nasprotujejo gradnji. »Za to mesto moramo skrbeti, za to dediščino moramo skrbeti.«