Stanovanja | (foto: Pixabay)
Stanovanja mladim vse manj dostopna. Je rešitev tudi v krepitvi gradnje v javno-zasebnih partnerstvih?
Slovenija Andrej Šinko
Cene nepremičnin še vedno rastejo. Zgolj v lanskem letu so se nepremičnine podražile za 8,5 odstotka, v zadnjih petih letih pa skoraj podvojile. Država želi stanovanjsko gradnjo okrepiti s sto milijoni evrov na leto, vendar poznavalci opozarjajo, da bi bilo nujno povečati tudi nekatere investicije v zasebnem sektorju.
V Sloveniji bi glede na potrebe letno potrebovali med 8000 in 10.000 stanovanj, od teh 2000 v Ljubljani. Država spodbuja predvsem gradnjo javno-najemnih stanovanj, zasebni investitorji pa gradijo nepremičnine, ki so za večji del prebivalstva finančno nedosegljiva.
Pospešitev gradnje ustavlja tudi dolgotrajno umeščanje v prostor in izdaja gradbenih dovoljenj. »V bistvu nam manjka tudi komercialnih stanovanj, ne samo državnih. Tako da teh 100 milijonov je dober signal, ampak gre za večplastni izziv. Gre za pomanjkanje ustreznih zemljišč, dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, izdaje gradbenih dovoljenj, pa tudi pomanjkanje gradbene sile. Kdo bo gradil, kdo bo izvajalec? Tukaj se mi zdi, da je ključno sodelovanje z občinami in zasebnim sektorjem, da bi se lahko dopolnilo te spodbudne javne napore,« pojasnjuje direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić.
Ob tem dodaja, da primanjkuje predvsem kakovostnih stanovanj v srednjem cenovnem razredu. »Ker vsi gradijo samo neke višje cenovne premium razrede. V bistvu manjka stanovanj za mlade družine, posameznike z rednimi prihodki in starejše, ki bi želeli zamenjati prevelika stanovanja za funkcionalno in energetsko bolj učinkovita, z dvigali. A veste kje je problem? Mi zdaj rečemo bomo gradili socialna stanovanja. V Avstriji se v stanovanja, ki niso samo socialna, vseli zelo širok spekter ljudi. Mi tukaj pa gradimo socialne soseske, ki postanejo geta, potrebujemo pa gradnjo širšega spektra, tudi za mladega arhitekta, medicinsko sestro, mladega zdravnika, mladega odvetnika. In take soseske bi funkcionirale v življenju.«
Poslov manj, povpraševanje ostaja
Manjše število sklenjenih nepremičninskih poslov v lanskem letu po besedah sogovornika kaže na nekoliko večjo previdnost kupcev, vendar pa kljub temu povpraševanje ostaja zelo živo. Zato lahko tudi v prihodnje po njegovih besedah pričakujemo zmerno rast cen.
Enega večjih problemov Đukić vidi tudi v nedelovanju zasebnega najemnega trg, saj je po nekaterih ocenah praznih več kot 160 tisoč stanovanj, od tega v Ljubljani več kot 11 tisoč. Vzrok tiči po njegovi oceni v zakonodaji in davčnih obremenitvah. »Stanovanjski zakon lastnika zelo omejuje pri izvrševanju pogodbenih določil, če bi moral najemnika zaradi kršitev dati iz stanovanja. Druga stvar je zelo destimulativen davek. Ljudje rečejo, da se jim to ne splača, če je davek 25 odstoten in je veliko stanovanj zaklenjenih. Zgolj s spremembo zakonodaje bi lahko marsikaj spremenili,« meni Đukić.
Ob tem dodaja, da bi morebitni nov nepremičninski davek, kot je bil predstavljen s strani koalicije, obremenil predvsem najemnike, ki najemajo v srednjem cenovnem razredu, saj bi ga lastniki prevalili na njih in bi to zvišalo cene najemnin. Če bi davek že bil uveden, pa bi bilo smiselno, da bi se ta sredstva namenila za stanovanjsko gradnjo in subvencije bivanja ranljivih skupin.
