Blagoslov Marijine Loretske kapele na Ptuju | (foto: Jure Sojč)
Blagoslov Marijine kapele pri minoritih na Ptuju
Slovenija Marta Jerebič
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v nedeljo v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju blagoslovil obnovljeno Marijino Loretsko kapelo, v kateri kraljuje podoba Kraljice miru iz Medžugorja.
Ureditev kapele je zasnovala arhitektka Vera Klepej Turnšek. Povedala je, da so bile to zanjo duhovne vaje, saj je bilo potrebno na harmoničen način združiti Marijino podobo z duhovnostjo sv. Frančiška Asiškega. To ji je uspelo preko serafinskega rožnega venca in barvnega okna s simboliko Sončne pesmi, ki lepo zaokrožuje duhovno sporočilo prostora.
Kot poroča spletna stran mariborske nadškofije, je nadškof Cvikl v svoji homiliji poudaril osrednje sporočilo 4. velikonočne nedelje, ki je posvečena Jezusu kot Dobremu pastirju. Poudaril je, da nas Božja beseda ta dan vabi k razmisleku o tem, kdo je naš pastir in kakšen odnos ima z nami. Kot pravi evangelij: »Poznam jih in hodijo za menoj.« Nadškof je poudaril, da Jezus ni oddaljen voditelj, ampak pastir, ki pozna vsakega izmed nas po imenu, osebno in z ljubeznijo.
Jezus ne šteje množice, temveč vidi posameznika – vsakega izmed nas ljubi kot edinega. »Jezus želi šteti samo ‘do ena’ in ‘ta ena’ je vsak od nas,« je poudaril nadškof. Tako nas vabi v odnos, ki ni površinski, temveč globok, oseben in zvest. Pomen Dobrega pastirja se razodeva prav v njegovi pripravljenosti dati življenje za ovce – kar se je v polnosti uresničilo v velikonočni skrivnosti. Kristus je resnično dobri pastir, ki ne zapusti svoje črede v nevarnosti, ampak zanjo daruje vse.
V nadaljevanju je nadškof spregovoril tudi o pomenu molitve za nove duhovne poklice. Izpostavil je, da Cerkev danes bolj kot kadarkoli potrebuje pastirje »s srcem« – ljudi, ki so pripravljeni zvesto služiti Bogu in ljudem. Ob tem je poudaril pomen skupnosti, ki mora z vero in ljubeznijo podpirati poklice, saj: »Poklic ni nikoli zaklad, ki ostane zaprt v srcu, ampak raste in se krepi v skupnosti, ki veruje, ljubi in upa.«
Spodbudil je navzoče, naj bodo odprti za Božji klic, ne glede na obliko poklicanosti – naj bo to duhovniški, redovniški, misijonarski ali družinski poklic. Cerkev, ki je živa in rodovitna, je tista, ki rojeva nove poklice, je še dodal.
Na koncu se je nadškof navezal na pomen prenovljene Loretske kapele in izrazil veselje, da prostor, ki ga zaznamujeta molitev in umetnost, krepi duhovno življenje skupnosti. »Naj nas podobe skrivnosti serafinskega rožnega venca in Marija – Kraljica miru – spominjajo, da nas Bog nikoli ne pušča samih. Vsak Božji dar je razlog za veselje, in prav to veselje naj nas povezuje kot del svete družine,« je zaključil.
