Verske skupnosti skupaj proti diskriminaciji na področju oblike pokopa

Novice | 16.04.2025, 12:55 Marjana Debevec

Predstavniki sedmih največjih verskih skupnosti v Sloveniji so na današnji tiskovni konferenci s skupno izjavo opozorili, da je pri nas večkrat kršena pravica do pokopa v krsti. Podpisniki poudarjajo, da take omejitve kršijo versko svobodo, še posebej pri verstvih, ki zahtevajo pokop telesa, in pomenijo diskriminacijo tovrstnih manjšin.

Prostorska stiska, ki jo v občinah pogosto navajajo kot razlog, da ni mogoč klasičen pokop v krsti, ne drži, je na tiskovni konferenci pojasnil dr. Drago Čepar, ki je na to temo opravil širšo raziskavo.

Šokanten je podatek, da je Slovenija na vrhu evropskih držav po številu žarnih pokopov – teh je namreč kar 87 odstotkov, medtem ko jih je na primer v Italiji 38 odstotkov, na Malti, kjer imajo 15 krat večjo gostoto prebivalstva, kot pri nas, pa žarnih pokopov sploh ni.

Voditelji največjih verskih skupnosti pri tem opozarjajo, da je pravica do pokopa v krsti na več pokopališčih po vsej državi kršena. V Islamski skupnosti je na primer možen samo klasičen pokop, kar pa v Sloveniji ni povsod mogoče.

Da ne bi bilo treba pokojnika peljati v drugo državo

Na treh pokopališčih klasičen pokop sploh ni mogoč, na petdesetih pa ni moč dobiti novega prostora za pokop s krsto. »Kot Islamska skupnost podpiramo to izjavo, ker si želimo, da bi se ta zadeva dolgoročno rešila in ljudje ne bi prihajali v položaj, ko morajo pokojnega svojca odpeljati v neko drugo državo zaradi pokopa,« je pojasnil mufti v Sloveniji Nevzet Porić.

Da bi se to področje zakonsko uredilo si po besedah evangeličanskega škofa Leona Novaka prizadeva tudi evangeličanska cerkev. »Zato si želimo, da bi se to na državni in tudi na občinski ravni uredilo, tako da do teh diskriminacij ne bi več prihajalo.«

Omenjena izjava, ki so jo pomenljivo predstavili v velikem tednu, pa želi po besedah dr. Marija Osredkarja pokazati tudi na pristno sodelovanje in povezanost med verskimi skupnostmi v Sloveniji.

»Mi želimo, da bi to razumevanje trajalo, da ne bi v Sloveniji bilo nikakršnih problemov med različnimi verskimi skupnostmi. Med seboj se obiskujemo, za praznike si voščimo. Tako da je ta izjava tudi izraz naše povezanosti.«

Zatrdil je še, da bodo verske skupnosti skupaj odgovarjale tudi na druge izzive, s katerimi se bomo soočali v Sloveniji.