Papež Frančišek na Trgu sv. Petra: »Vsem želim lepo nedeljo. Najlepša hvala!«

Novice | 06.04.2025, 12:51 Vatican News Robert Božič

Papež Frančišek v homiliji ob jubileju bolnikov in zdravstvenih delavcev pravi, da »bolniška postelja lahko postane sveti kraj, kjer ljubezen sežiga brezbrižnost in hvaležnost hrani upanje.«

Pred sklepom današnje svete maše na Trgu sv. Petra je navzoče z obiskom presenetil papež Frančišek in jih pozdravil: »Vsem želim lepo nedeljo. Najlepša hvala!«. Za tem so v različnih jezikih prebrali: »Njegova svetost papež Frančišek prisrčno pozdravlja udeležence tega slavja in se jim iz srca zahvaljuje za njihove molitve k Bogu za njegovo zdravje v upanju, da bo jubilejno romanje bogato s sadovi. Podeljuje jim apostolski blagoslov in ga razteza na domače, bolnike in trpeče ter na vse danes zbrane vernike«.

Bolniška postelja lahko postane svetinja

Papež Frančišek je v pridigi, ki jo je prebral nadškof Rino Fisichella, vernike povabil k premišljevanju o položaju Izraelcev v izgnanstvu: »Zdelo se je, da je vse izgubljeno«, je dejal papež. Vendar, je nadaljeval, se je prav v trenutku njihove preizkušnje rodil nov narod.

Enako sporočilo izhaja iz odlomka iz Janezovega evangelija, ki opisuje Jezusovo srečanje s prešuštnico, ki ji grozi kamenjanje. Tudi ona vidi svoje življenje uničeno: "ne zaradi geografskega izgnanstva, ampak zaradi moralne obsodbe". Zdi se, da tudi zanjo ni več upanja.

Dejansko ravno takrat, ko njeni mučitelji že stiskajo kamne v svojih rokah, v njeno življenje stopi Jezus, jo brani in jo odpelje izpod njihovega nasilja ter ji da možnost, da začne nov obstoj.

Papež Frančišek pravi, da Bog ne čaka, da bo naše življenje popolno, preden poseže vanj. Namesto tega  "vstopa v naše rane. Trka na naša vrata, ne kljub našemu trpljenju, ampak zaradi njega."

Šola ljubezni

Ko se je nato obrnil k bolnim in vsem, ki jim pomagajo, je papež opozoril na globoko trpljenje, ki ga lahko povzročijo bolezni. »Zaradi tega se lahko počutimo kot ljudje v izgnanstvu … ali kot ženska iz evangelija,« je dejal. Toda, je nadaljeval, je bolezen lahko tudi kraj srečanja, »šola«, v kateri se učimo ljubiti in biti ljubljeni s ponižnostjo in milostjo.

Papež Frančišek je nato razmišljal o lastni bolezni in posledični odvisnosti od drugih, ki je ni opisal kot breme, temveč kot lekcijo zaupanja, hvaležnosti in upanja. »Ne odrivajmo se nazaj,« je dejal in dodal: »Pustimo si, da nas ljubijo«.

Papež Frančišek se je nato obrnil na zdravstvene delavce, se jim zahvalil za njihovo delo in jih spodbudil, naj sprejmejo vsakega pacienta kot priložnost za obnovitev čuta za človečnost. »Bolniška postelja lahko postane sveti kraj,« je dejal, »kjer dobrodelnost sežge brezbrižnost in in hvaležnost hrani upanje.«

Na koncu je papež Frančišek vse navzoče pozval, naj se uprejo skušnjavi, da bi odrinili na rob družbe starejše, bolne ali obremenjene s stiskami življenja. "Ne preženemo trpljenja iz naše okolice," je dejal. "Ne izključujmo tistih, ki so slabotni." Namesto tega moramo dovoliti, da Božja ljubezen – izlita v naša srca – tudi trpljenje spremeni v prostor občestva in rasti.