Križev pot z brezdomci

Novice | 29.03.2025, 13:16 Tanja Dominko

V Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani so v minulem tednu molili križev pot. Molitev, kot pravi Janja Završnik iz tamkajšnjega centra, ni bila le spomin na Jezusovo trpljenje, ampak tudi trenutek, ko so prisluhnili zgodbam tistih, ki danes nosijo svoje križe na robu družbe. Postaje križevega pota so nastale iz osebnih izpovedi brezdomcev in njihovih pogovorov s prostovoljci. Vsaka zgodba je odsevala bolečino, a hkrati iskala luč upanja.

eč kot 30 brezdomcev in deset prostovoljcev se je zbralo v dnevnem centru, ki je bil poln do zadnjega kotička. Zgodbe brezdomcev so govorile o neuspehih, bolečini, zablodah in grehih. Izgubili so družino, zdravje ali službo, mnogi od njih so ostali brez vsega. Njihove izpovedi so bile pretresljive in polne obupa, a prav v skupni molitvi in v zavesti, da niso sami, je vznikalo upanje.

Ob postaji, kjer Jezus vzame križ na svoje rame, je spregovorila brezdomka, ki je svoji materi zaradi odvisnosti, v katero je zapadla, povzročila veliko hudega, kar danes obžaluje in se trudi za iskren odnos z njo. Pri postaji, kjer Jezus pade tretjič, je brezdomec delil svoje padce v življenju. Od vsega ga najbolj boli, ker se v šoli ni učil in še danes ne ve, kaj hoče in kam gre. Želi si družine, toplega doma, nečesa svojega – a se hkrati sprašuje, ali je to sploh mogoče.

V vsaki zgodbi je bilo čutiti, kako tisti, ki vsak dan izkusijo zavrženost, osamljenost in izgubo, potrebujejo sočutno bližino in varen prostor, kjer lahko prejmejo košček doma, saj jim le to še lahko daje upanje za življenje, je ob tem zapisala Janja Završnik iz Dnevnega centra za brezdomce, ki deluje v Plečnikovem podhodu v Ljubljani.