Soglasje za zgodovinski trenutek

Slovenija | 21.03.2025, 09:54 Tanja Dominko

V Katedrali svobode so predstavili knjigo Soglasje za zgodovinski trenutek, v kateri so zapisani novi prispevki za slovenski pomladni program. Knjiga je dostopna v digitalni obliki, saj vsebuje približno 900 strani, pri njej je sodelovalo 74 avtorjev, ki se dotikajo različnih področij, tako nedavne zgodovine, sedanjega stanja, kot vprašanj prihodnosti. Pripravili pa so jo v želji iskanja soglasja za sedanji prelomni čas, je dejal Tomaž Zalaznik.

Člani uredniškega odbora Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik so se za ureditev in izdajo knjige dogovorili lanskega oktobra. Kot je dejal Jambrek, je bil vsem skupen občutek, da je svet od novembra lani "v nekem posebnem stanju zgoščenega zgodovinskega časa", ki je primerljiv s časi, ki so tudi Slovence in Slovenijo opredeljevali v letih 1848, 1915, 1940-1945 in 1987-1992.

Glede aktualnega stanja je bilo danes slišati, da je usoda Slovencev vedno bolj odvisna od dogajanja v svetu. Ernest Petrič je tako omenil vojno v Ukrajini in dejal, da sta strah in zaskrbljenost še kako upravičena, saj če pade red, ki temelji na prepovedi uporabe oborožene sile, bomo v podobnem položaju, kot smo bili pred davnimi leti, ko se je v imenu miru žrtvovalo eno vzhodnoevropskih držav Hitlerju in Mussoliniju, posledično pa smo se znašli sredi kataklizma druge svetovne vojne. "Ne trdim, da se zgodovina vedno ponavlja, ampak če pridemo do tega, da si močni lahko privoščijo, da odločajo o usodi majhnih, se mi zdi, smo se vrnili globoko nazaj v zgodovini, v zelo neprijetne čase," je posvaril.

Tomaž Zalaznik je ocenil, da smo od tranzicije že vsi utrujeni, zato so se odločili ukrepati. Prvi pomladanski dan so zato načrtno izbrali. Opaža tudi, da je v družbi še vedno veliko strahu in apatije, v takih časih še bolj drsimo v negativno stanje. Medtem ko je bilo ob 57. številki Nove revije zaznati med ljudmi sproščenost in lahkotnost, danes tega ni. A vseeno je odziv med avtorji pokazal, da obstaja volja, da bi nekaj premaknili. Dimitrij Rupel je dejal, da je se na nek način ponavlja misel, da nič več ne bo tako, kot je bilo, ki smo jo slišali že večkrat v preteklosti v različnih prelomnih trenutkih. Slednje je omenil tudi Žiga Turk in dejal, da smo Slovenci vedno naredili velike stvari, ko so bili izjemni časi, zgoščeni časi. Zdaj je nova priložnost za to. A težava je, da smo tako vrednote, elite kot inštitucije podedovali iz prejšnjega sistema. Če se ne bodo spremenile, bodo težko nastopile korenite spremembe.

Elektronska verzija knjige ima več poglavij. Med njimi so: Slovenija v prelomnem času, mednarodne zadeve in globalizacija, kriza Evrope in unije, revolucija in sprava, demokracija in ustava, identiteta in civilna družba ter nacionalni program. Posebna poglavja so denimo namenjena tudi gospodarstvu in razvoju, zdravstvu in socialni pravičnosti, izobraževanju in znanosti ter kulturi, umetnosti in etiki.

Med avtorji prispevkov so vidni predstavniki tako iz sveta politike, kot tudi drugih področij, med njimi Borut Pahor, Miro Cerar, Lojze Peterle, Janez Janša, Matej Tonin, Marko Lotrič, France Arhar, Mojmir Mrak, Marko Lotrič, Vlasta Nussdorfer, Rok Svetlič, Anton Jamnik, Anton Stres, Frane Adam, Marko Noč, Janek Musek, Iztok Mirošič in Miha Pogačnik.

Poleg Katedrale svobode sta soizdajatelja knjige še Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nova univerze in Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko.