Alen Salihović in Borut Pahor | (foto: Izidor Šček)
Borut Pahor: Razmere v mednarodni skupnosti so takšne, da bi slovenska politika morala spoznati, da je čas za sodelovanje. 1. del
Politika Alen Salihović
V Pogovor o smo povabili nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Predstavil je svoje poglede na aktualno politično dogajanje v Sloveniji in v mednarodni skupnosti. Dotaknili smo se političnih razhajanj v Sloveniji, vladne politike in globalnih izzivov.
Politična situacija v Sloveniji
Pahor ocenjuje, da razmere v Sloveniji niso izolirane od dogajanja v svetu. »Če bi bila naša okolica popolnoma stabilna, predvidljiva, potem bi si lahko privoščili ta privilegij, da bi se ukvarjali sami s sabo in ocenjevali samo razmere pri nas. Tega privilegija nimamo,« poudarja. Razhajanja med političnimi bloki so del globalnega trenda, ki ga opazimo tudi v Sloveniji, vendar meni, da ta razhajanja niso tako globoka, da bi vodila v resen razkol.
V Sloveniji pa si, po njegovem mnenju, preveč politikov prizadeva za poglabljanje razlik namesto iskanja kompromisov. »Razmere v mednarodni skupnosti so takšne, da bi slovenska politika morala spoznati, da ni čas za povečanje razlik, ampak za sodelovanje.«
Vlada Roberta Goloba in politična dinamika
Pahor opozarja, da se vlada Roberta Goloba preveč opira na nasprotovanje opoziciji in se ne posveča dovolj viziji razvoja. »Ta vlada se je usedla na globalni trend razhajanja. Svojo identiteto utrjuje na tem, da nasprotuje opoziciji,« pravi. Ob tem dodaja, da ima vlada v parlamentu dovolj večine, da bi lahko izvedla velike reforme, vendar tega ne izkorišča.
Po njegovem mnenju je levosredinska politika v Sloveniji že dolgo usmerjena v ohranjanje statusa quo, kar drži državo v stagnaciji. »V Sloveniji se ne spodbuja podjetnosti, ampak se jo duši. Ne vlaga se v razvoj potencialov, temveč se s pretirano regulacijo zavira napredek,« opozarja.
Politična prihodnost in vloga novih obrazov
Ocenjuje, da slovenska politika deluje po ustaljenem vzorcu, kjer se po neuspehih ene vlade vedno išče »nov obraz« kot rešitelja. »Tisti, ki so botrovali nastanku te vladne koalicije, vedo, da ta ne opravlja svojega dela najbolje. Zato se ponavlja scenarij iskanja nove alternative, ki bi ogrozila Slovenijo, če bi dobila oblast,« meni.
Poudarja tudi potrebo po povezovanju desne sredine, ki bi lahko ponudila bolj enotno alternativo levici. »Če bi danes nastal nov Demos, ki bi imel razvojno vizijo, ki bi zagotavljal, da ne bo delal neumnosti, da ne bo izključeval in da bo iskal podjetnost, bi bila to zanimiva politična tekma.«
Vloga predsednice republike in institucionalne blokade
Pahor opozarja tudi na institucionalne težave, kot sta neimenovanje varuha človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. Po njegovem mnenju predsednica republike pri imenovanjih ne upošteva dovolj realnih političnih razmer. »Predsednik republike mora pri imenovanjih pokazati veliko politične spretnosti in previdnosti. Tudi jaz sem bil kritiziran, da preveč upoštevam razpoloženje v parlamentu, ampak nikoli nisem dopustil institucionalnega deficita,« poudarja.
Prav tako je kritiziral vodenje Državnega zbora, saj meni, da se tam ne spodbuja dialoga, ampak prevladuje logika konfrontacije. »Državni zbor ni prostor, kjer bi se srečale različne politike v iskanju kompromisov, ampak je prostor, kjer se trčijo ene ob druge in se razidejo,« ugotavlja.
Mednarodna situacija in prihodnost Evrope
Glede mednarodnih razmer Pahor opozarja na negotovost in potrebo po stabilnosti. »Evropska unija je na razpotju in bomo videli, v katero smer se bodo stvari odvijale,« pravi. Opozarja, da se v Zahodnem svetu vse bolj uveljavlja politika razdora, ki jo poganja nezaupanje v obstoječi politični establishment.
»Politika razhajanj bo še nekaj časa prevladovala v zahodnem svetu. Ali se bo umirila, preden sproži resne konflikte, ali pa bo uspela rehabilitacija liberalne politike, ostaja odprto vprašanje,« je še dejal Borut Pahor.
