Šaljivo na slovesnosti ob 30-letnici: Ponoči funkcionirajo Salve in nekateri lokali

Cerkev na Slovenskem | 19.03.2025, 11:44 Rok Mihevc

Založba Salve se veseli 30-letnice delovanja. Njene korenine segajo sicer precej dlje v salezijansko zgodovino na Slovenskem. Obletnico so včeraj obležili s slavnostno akademijo in sveto mašo, ki jo je v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ob somaševanju številnih duhovnikov daroval upokojeni nadškof Stanislav Hočevar.

Ustanovitelj založbe je bil nadškof Hočevar

Prav nadškof Stanislav Hočevar je pred 30. leti, ko je bil inšpektor salezijanske inšpektorije, ustanovil družbo Salve in blagoslovil prve prostore za njeno delo v prostorih za rakovniško cerkvijo, kjer se nahaja še danes. Tistih časov se spominja s hvaležnostjo. »Da nam je v tistem času, ko se je v Sloveniji vse tako močno spreminjalo, dal novih moči, upanje in novo usmerjenost v polnosti tudi krščanskega življenja. Salve je kot založba nastala v tem duhu, da smo z ene strani povzeli vse, kar je bilo pred tem in se obenem obrnili k temu, kar je pred nami.«

Spomnil je tudi na ime SALVE, ki prihaja od pozdrava in imena »Salezijanci za vzgojo in evangelizacijo«, s tem pa so zaobjeli način, vsebino in program založbe. S kakšnimi izzivi so se popadali takrat? »Kot vedno je na začetku veliko izzivov, ker nimaš ljudi, sredstev in prostorov. Kot bi rekel don Bosko, začnemo z majhnimi stvarmi in korak za korakom se razvija. Tako je bilo tudi tukaj. Potrebno je zares ohranjati zaupanje v Boga in ostati odprt za komunikacijo z Bogom, kajti kolikor je močnejša, globja, tedaj dobimo dovolj navdihov, moči in zaupanja, da te programe Božjega kraljestva uresničujemo.«

V času vojne in po njej so bile dejavnosti založbe celo prekinjene

Salezijanski zgodovinar dr. Bogdan Kolar je orisal pot katehetskega in založniškega dela. »Lahko rečemo, da so salezijanci od vsega začetka imeli tisk za pomembno obliko svoje dejavnosti. Namreč, kmalu po prihodu na Rakovnik so že začeli izdajati svoj lastni časopis in številne druge publikacije. Ob tem so ugotovili, da bi bilo zelo koristno, če bi imeli lastno tiskarno in lastno založbo. 1922 so ustanovili lastno tiskarno, ki ji je kmalu sledila papirnica in knjigoveznica. Leta 1939 so lahko ustanovili lastno založbo inv mestu Ljubljana odprli knjigarno s papirnico. V času 2. svetovne vojne in neposredno po njej, so bile te dejavnosti nekoliko zmanjšane in celo prekinjene. Od 1950 naprej pa lahko ponovno spremljamo različne oblike dela na tem področju, vse z namenom, da bi omogočili pripravo pripomočkov za katehezo, pridigarsko dejavnost, ljudske misijone, šmarnice in različne druge oblike ljudskih pobožnosti, za to so uporabljali sredstva, ki so bila tisti čas na razpolago.«

Spomnil je, da je založba nastala kot odgovor na potrebe razmer časa. »In kot pomembna sestavina bi morala biti ves čas spremljanje dogajanja v Cerkvi in družbi na Slovenskem in iskati možnosti, da v te razmere v ta čas prinesejo evangeljsko sporočilo s sredstvi, ki jih daje čas na razpolago.«

Novosti: aplikacija e-oznanila, linija Don Bosko in mobilna knjigvarna

Direktor Gašper Berčič se je zahvalil sedanji ekipi sodelavcev za uspešno in tvorno sodelovanje ter predstavil nekatere korake za prihodnost. »Poleg tradicionalnih storitev, kot je tisk, grafična priprava in založništvo, se trudimo pogledati tudi naprej. In nadgrajujemo naše storitve, gremo v digitalizacijo in najavljamo novo platformo e-oznanila.si. S preprostimi kliki boš od tega, da lahko kjerkoli in kadarkoli vpisal mašni namen, zgeneriral oznanila in jih poslal v tiskarno. Ta postopek bo hitrejši in s tem bomo župnikom prihranili nekaj časa. Želimo se približati ljudem in radi bi izkušnjo knjigarne pripeljali tudi v župnije, to bo mobilna knjigvarna. Z linijo za mlade Don Bosko, pa želimo nagovarjati po donboskovi karizni. Starše, katehete in pastoralne sodelavce želimo obogatiti in jim ob knjigah ponuditi dodano vrednost.«

Pravi še, da je založba v dobri kondiciji ter, da si želijo Božjega blagoslova, da vse te stvari tudi izpeljejo. »Da črpamo iz te tradicije. Tukaj smo z zagonom in zavedanjem, kaj smo prejeli.«

Kdo v Ljubljani funkcionira ponoči?

Tudi koprski škof Peter Štump, salezijanec, se je spomnil začetkov delovanja in hudomušnih vzdevkov o Salve. »In sicer, da v Ljubljani ponoči funkcionirata dve ustanovi. Salve in nekateri dobri gostinski lokali v Šiški.« Pri tem je govoril o svoji izkušnji, kako je s pomočjo sodelavcev pripravo za tisk doktorske disertacije uredil tik pred zdajci v poznih večernih urah. »Kot ižanski župnik sem tolikokrat ob 10. uri zvečer prosil, naj hitro natisne župnijski list. Pri tem nisem bil edini. To neverjetno uslužnost založbe smo prepoznali tudi škofje v času, ko je založba izdala sporočila slovenskih škofij in drugih publikacij. Tudi v imenu Slovenske škofovske konference zahvale in čestitke. Z Marijo Pomočnico še naprej na mnoga leta. V obličje živega Boga zremo tudi preko tega čudovitega dela. In tako besede, ki imajo svoje domovanje v vaših izdajah, vsem nam prebujajo in ohranjajo vero. Tudi v tem jubilejnem svetem letu naj založba pomeni poseben trenutek upanja za vse nas.«

Tisk oznanil tik pred zdajci

Na vprašanje, kako rešujejo želje župnikov za tisk oznanil v zadnjem trenutku, je zaposlena Patricija Belak šaljivo povedala, da z globokim vzdihom in izdihom. »Tega smo itak že vajeni in vedno uredimo zadeve, tudi z njihovo pomočjo, da hitro odreagirajo. Je pa kar stresno. Rešuje nas humor, Božja volja in Sveti duh, ki pride na pomoč.« Patricija sicer deluje v pripravi za tisk.
»Delo je zabavno, ker zelo rada delam s strankami in je polno izzivov, psihologije, da ljudem prideš naproti, da skomuniciraš na pravi našin. Izzive rešujemo tudi s humorjem, da se počutijo domače in delo lažje steče.«