Na Pučnikovem simpoziju o svobodi govora Pučnikovo priznanje podelili nadškofu Stresu

Cerkev na Slovenskem 15. 03. 2025, 12:48 Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija

V sklopu letošnjega Pučnikovega simpozija, ki ga v Slovenski Bistrici pripravlja Inštitut dr. Jožeta Pučnika, so včeraj pripravili okroglo mizo o poskusih omejevanja svobode govora. Na njej so sodelovali evropski poslanec Milan Zver, predsednik sveta za zaščito govora pri Zboru za republiko Jože Biščak in sociolog ter predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Kot je povedal Tomšič, je tematika še vedno aktualna, kljub temu, da je za marsikoga svoboda govora v starih demokracijah samoumevna. Po njegovem gre za eno temeljnih civilizacijskih pridobitev, ki jo je dopustno omejevati zgolj v skrajnih primerih, če gre na primer za spodbujanje nasilja, promocijo terorizma in kriminala.

"Kot lahko opažamo iz dneva v dan, je svoboda govora še vedno tarča poskusov omejevanja in to zlasti s strani tistih, ki se tako radi sklicujejo na evropske vrednote. A z njimi imajo v mislih vse kaj drugega, predvsem tisto, kar je del t.i. prebujenske agende - od nekakšnega multikulturalizma in promocije politike odprtih vrat, radikalnega feminizma do LGBT," meni Tomšič.

Vendar to po njegovem mnenju s temeljnim evropskimi vrednotami nima ničesar, pač pa ravno nasprotno - vodi v njihovo spodkopavanje. Kot je še dodal, to počne zlasti levi del evropske politike, ki želi svobodo govora omejevati v imenu nekakšnih višjih ciljev, za zaščito različnih manjšin, boja proti sovražnemu govoru in lažnim novicam, dejansko pa pri tem ne gre za nič drugega kot cenzuro.

"Tudi v Sloveniji imamo opraviti s številnimi poskusi omejevanja svobode izražanja in ironično je, da se vrhunec tega dogaja prav v času vladavine stranke, ki ima v svojem imenu besedo svoboda," je še dodal sociolog.

Da je prav to dejanski namen nove evropske regulacije, je prepričan tudi evropski poslanec Milan Zver, ki razloge vidi v tem, da so "mainstreem" mediji zadnji dve desetletji v precejšnji krizi. Te je po njegovem že davno pod politični vpliv dobila ne le slovenska, pač pa tudi levica v svetu, zato se je kar naenkrat ustrašila, kaj sledi ob vdoru novih tehnologij in novih medijev, preko katerih lahko vsak posameznik izrazi svoje mnenje.

"Zaradi tega je na levici završalo in enostavno so se odločili, da bodo skušali medijsko krajino kar se da regulirati. Zato tako evropska medijska zakonodaja kot slovenski predlog zakona o medijih predpostavljata določeno strukturo, preko kater bo politika lahko vplivala," je prepričan Zver, ki meni, da je pod močnim političnim vplivom tudi bruseljska struktura ljudi, ki pripravlja poročila o vladavini prava v državah članicah EU.

Novinar Biščak meni, da se je za svobodo potrebno boriti vsak dan in na njo vselej opozarjati, zato je pritrdil govoru ameriškega podpredsednika JD Vancea na nedavni münchenski konferenci, na kateri je po njegovem postavil ogledalo zahodnim demokracijam. Politikom je namreč sporočil, tako Biščak, naj se ne bojijo mnenj ljudi, tudi če so ta kritična. Tudi sam namreč svobodo govora razume v nekem absolutnem smislu, je dodal.

Na letošnjem že 16. Pučnikovem simpoziju so sicer razpravljali tudi o tektonskih geopolitičnih spremembah, ki zaznamujejo aktualni čas, na njem pa je svoj pogled na ključne globalne izzive in prihodnost Evrope osvetlil tudi predsednik SDS Janez Janša.

Na slovesni akademiji ob koncu simpozija so letošnje Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji podelili nadškofu Antonu Stresu.