Frančišek 12 let na Petrovem sedežu

Svet | 13.03.2025, 08:09 Marta Jerebič

Papež Frančišek danes praznuje dvanajsto obletnico izvolitve na Petrov sedež. Zanj se je čas zaradi hospitalizacije nekoliko ustavil, potem ko je za njim tudi naporno leto, v katerem je opravil enega najdaljših potovanj v svojem pontifikatu, se udeleževal sinodalnega zasedanja, vodil konzistorij, na katerem je umestil nove kardinale, in odprl sveto leto upanja.

Ob zdaj že 28. dnevu hospitalizacije v bolnišnici Gemelli ga spremljajo molitve vernikov petih celin, v gotovosti, da tudi med terapijami in fizioterapijami ne neha bdeti nad svojo čredo. To je pred dnevi potrdil sam, ko je iz bolnišnice v zvočnem posnetku dejal: »Spremljam vas od tu.« 

»Če česa ob tej obletnici ne bo manjkalo papežu, bodo to zagotovo molitve, kot dokazujejo številne pobude, ki so spontano nastale v različnih škofijah, ki so v eno samo rdečo nit združile pet celin: od Kitajske do Čada, od Šrilanke do »njegove« Argentine, od ZDA do Rima, kjer se vsak dan in vsako uro povečuje skupina vernikov, ki moli pod kipom - simbolom sv. Janeza Pavla II. na trgu Gemelli in kjer se vsak večer na Trgu svetega Petra zbere na stotine ljudi, ki molijo rožni venec pod vodstvom Rimske kurije,« je na spletni strani Vatican News zapisal Salvatore Cernuzio.

Med drugim je spomnil, da je Frančišek v dvanajstem letu na Petrovem prestolu objavil okrožnico Dilexit Nos, ki vrača »srce Jezusa Kristusa« v svet, »ki se zdi, da je izgubil srce.

Papež Frančišek danes, 13. marca 2025, v bolnišnici začenja trinajsto leto svojega papeževanja. Do zdaj je njegovo edino glasovno pričevanje zvok, ki je 6. marca letos odmeval med verniki, zbranimi k molitvi rožnega venca na Trgu svetega Petra: »Iz srca se zahvaljujem za vaše molitve za moje zdravje. Od tukaj vas spremljam. Naj vas Bog blagoslovi in Devica varuje. Hvala«. Gre le za nekaj besed, posnetih v španščini v zasebnem stanovanju v Gemelliju, med respiratorno fizioterapijo in oksigenacijo z visokim pretokom, v zahvalo tistim, ki so mu v teh dneh izkazali naklonjenost in bližino.

Trije stavki in zahvala, po dvanajstih mesecih od 13. marca 2024, v katerih je papež Frančišek zmolil 45 opoldanskih molitev Angel Gospodov in Raduj se Kraljica, vodil 32 splošnih avdienc, imel skoraj 230 srečanj v in zunaj Vatikana, predsedoval 30 mašam. Paradoksalno, se je govorilo. Kako paradoksalno se zdi, da Frančišek podira »rekord« za najdaljše bivanje v bolnišnici (svojega pontifikata, ne katerega koli papeža: trenutno ta rekord drži Wojtylinih 55 dni v bolnišnici Gemelli junija-avgusta 1981 zaradi zapletov zaradi citomegalovirusa) pet mesecev po drugem rekordu za svoje najdaljše apostolsko potovanje. Dva tedna med Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodnim Timorjem in Singapurjem. Štiri države, dve celini. Bilo je od 2. do 13. septembra lani, pred šestimi meseci. Spomin na ta zahteven podvig, ki je pri mnogih vzbujal strah zaradi strahu glede zdravja, štirih različnih časovnih pasov, dolge razdalje leta, je še vedno živ. Šlo je za stavo, če tako rečemo, ki jo je takrat 87-letni Frančišek dobil in bil za ves trud nagrajen z nepozabno dobrodošlico na ulicah s pesmijo in plesom plemen, žensk, otrok in moških, ki so plezali po drevesih in zgradbah ter mahali z zastavami z njegovim obrazom. Drugi mejnik je bil uspešen let z vojaškim letalom, ki ga je zagotovila Avstralija, od Port Moresbyja do Vanima na meji s Papuo Novo Gvinejo, da bi se srečal z argentinskimi misijonarji, ki oznanjajo evangelij v gozdovih med domorodnimi prebivalci. Samo tisti, ki so bili tam, lahko opišejo papeževe navdušene oči, ko je opazoval Cerkev, ki je delala prve korake, kot jih pripovedujejo Apostolska dela. 

Dvanajst mesecev tega dvanajstega leta je bilo prepletenih tudi s telefonskimi pozivi predsednikom in navadnim ljudem; s pismi in telegrami nuncijem držav, ki so v vojni ali škofom področij, ki so jih prizadele naravne nesreče; z intervjuji in biografijami; s srečanji s političnimi predstavniki, kot srečanje G7 v Apuliji ali z mučenimi prebivalci Ukrajine in Bližnjega vzhoda; z neprekinjenimi pozivi za mir tudi takrat, ko je glas pojenjal.